Črni vrh je en strm hrib vzhodno od Soriški planine.
Dostop po kolovozu se glede na karte kar vleče tako, da sem jo pičil kar naravnost in navzgor.
Daljši opis je na povezavi JA-036 Črni vrh.
Črni vrh je en strm hrib vzhodno od Soriški planine.
Dostop po kolovozu se glede na karte kar vleče tako, da sem jo pičil kar naravnost in navzgor.
Daljši opis je na povezavi JA-036 Črni vrh.
Ko pade nad naravo noč se tudi zvočna kulisa zamenja.
Običajni dnevni zvoki zamrejo in začne se žurka nočnih razgrajačev.
Popolnoma drugi svet, vam povem!
Fotografije so od tukaj naprej.
Še zadnji vzpon na ta hrib, preden ga junija izbrišemo iz SOTA seznama.
Tokrat končno brez nevihte. Je sicer prasketalo v zvočniku, ma se je dalo preživet.
In do odhoda zadnjega vlaka je bilo še precej rezervnega časa tako, da sva skočila pogledat še na Stražo.
Še dobro, da je začel dež sicer bi zbezljala še na kakšen kucelj.
Slikce klik.
Zofka se je dogovorila s Florijano, da naju spusti še na drugo stran Vintgarja. Tako sva se kljub neprevoznem blatu prebila na vrh domovine mikro klopov v lepem sončnem vremenu.
Več o … več slik s pritiskom na KLIK.
Hom je dobil ime po vasi Podhom. Ne! Podhom je dobil ime po vasi Hom. Ali pa, Hom je hrib nad vasjo Podhom. Ma, kakorkoli, pod njim je 1100m dolg železniški predor, na severu je Vintgar, na jugu Blejsko jezero, na nebu pa ni znaka, da je danes uscana Zofka.
Dokler ni daljšega zapisa, naj bodo tu le fotografije.
Čin, čin Drežnica,
kje so kozice,
gori na travici, kjer ni vodice.
Hojaja, hojaja, hojajaja…
Ozben je hrib, ki preprečuje, da bi iz doline Soče videli to slikovito vas.
Za kazen si ga je bilo treba ogledat.
Več za prebrat je na povezavi JA-051 Ozben.
Po planoti Menišije, čez rumeno zelene travnike kjer je nekoč prebivalo jezero in skozi težko prehodne jelove gozdove v katerih prebivajo domače živali volk, ris in medved, nas pelje želja po novi SOTA dogodivščini. Danes sliši na ime Vinji vrh.
travniki Menišije in v ozadju Slivnica
Več je zapisano v levem meniju pod RG-021 Vinji vrh.