No, pa je končno tudi Porezen prišel na vrsto. Ne vem zakaj sem vzpon vedno prenašal v prihodnost. Verjetno se mi je zdel preblizu. Pa ni! Je MTB tura kot se šika.

Lepota se skriva le par korakov naprej od doline Soče. Najprej zaviješ v Baško grapo, slediš Koritnici in prideš v Rut, nad katerim se ponosno dviguje Rodica. Čez dve uri si skoraj v nebesih!

vaška cerkev v Rutu in Rodica
Goli vrh je še zadnji hrib, ki mi je manjkal v TK območju. Tako sem poleg BR zdaj aktiviral tudi vse TK vrhove.

zadnja slika z zadnjega TK vrha
Medtem, ko je bila v dolini še megla se je na Razpotju že zdavnaj zjasnilo. Sledijo še lepo speljane serpentine do Stajerjevega pleha in nato odklop s porivanjem, nošnjo in vožnjo po grebenski stezi do vrha Kobalovih planin.

In še zadnji vrh iz niza trilogije. Že med postavljanjem opreme me je začel prati dež in je nehal šele, ko sem se vrnil h avtu. Očitno tu nisem bil zaželjen.

Sivko sem dosegel z japonkami, v 5 minutah hoje. Za kaj več bi si moral omisliti začetek vzpona nekje bolj v dolini. Prava šolska turbo aktivacija!

Več je zapisanega pod TK-022 Sivka ali tukaj.
Bevkov vrh je prvi iz današnje trilogije idrskih vrhov.
Dosegljiv je tako v telovadnih copatah, kot tudi v sandalih ali brez.
Odvisno koliko težaven vzpon si si zadal.

Obširneje je na TK-020.
Najprej tri, potem dva in logično, da sledi še ena. Stol, KA-001.
Najvišji vrh Karavank in tudi vrh, ki me je med vsemi tremi najmanj navdušil.

V ali na ? To je zdaj vprašanje! Včeraj, ko sva z Magdo nabirala drnjule sva šla v vrtačo, danes pa sem šel na Vrtačo.
Ponavadi je vrtača nižja od okoliškega terena, torej greš v vrtačo. Kako je potem lahko drugi največji gori v Karavankah ime Vrtača? Da ni bil med poimenovanjem vmes alkohol 🙂

Več vtisov je tukaj ali na KA-002 Vrtača.
Fotogalerija iz Vrtače!