Pot do slik je le en KLIK daleč.
SOTA Italia FV-030, 14 zvez na 7MHz.
Kraški Kamni on the road ali Life is too short for just one hobby. (by s53x)
Mene že ne bo nobeden …
Zakaj? Zato, ker je danes eden največjih praznikov, ki jih praznujem. In če sva s Florijano že tisto kar sva, potem je danes tisti dan, ko to lahko tudi odkrito pokaževa. Mene ni sram! Kljub vsej domači SOTi sva se odločila, da bova danes to kar sva. Črni ovci!
Rit je bila spet nestrpna saj že par dni pogleduje proti biciklu, ki je tu zraven v studiju. Noge so kar silile k SPD kolesarskim čevljem zraven. Čelada se vsakokrat, ko vstopim zamaje in da vedeti, da ona bi tudi! Toliko želja in le ena oseba, ki o vsem odloča. “Naj vam bo” jim rečem. “Danes je dan za črne ovce. Florijana, smer, Kokoška!”
In že se potimo, pedale noro vrtimo in proti novi SOTI hitimo. wosu
Danes o poteku mikro ekspedicije odloča Florijana. Čeprav sva naznanila, da bova delala tudi iz slovenske SOTE, sva v resnici držala figo v žepu. Že doma sva bila odločena, da pade le ena aktivacija. In to je Mt.Kokoš, ki so jo dali italijani na seznam svojih SOT. Oni pa niso niti člani mednarodnega SOTA združenju. Se pravi, črni ovci na črnoovčarski SOTI. Pri bivšem mednarodnem mejnem prehodu Lipica jo pičiva naravnost in ko se znajdeva na Jirmancu zavijeva ostro desno in takoj v borov gozd. Peljeva se po markirani poti, ki je bolj znana kot “tastrma” planinska pot za na Kokoš. Pri mejnem kamnu 72/20 zavijeva čez mejo in čez dobrih 100m sva že na točki, ki je na karti narisana kot vrh Kokoška, 672m. Zanimivo je, da sem na slikah italijanskih HAMov videl, da so delali z ene čistine, vendar kljub pol urnem iskanju je nisem našel. Se pravi, da se grejo take aktivacije kot nekateri naši. Bravo! Na ta način ni treba vstopit v SOTA internacijonal.
Se pravi, nategnili so me že in drugega mi ne preostane kot, da bo antena stala sredi grmovja in le malo nad zemljo. Mogoče me bo vseeno kdo slišal.
Po prvih klicih CQ SOTA Italia de IV3/S53X/p je kazalo bolj žalostno. Potem sva s Florijano sfehtala Borisa, S54Q, da je dal na dxclustru spot in stvar se je odprla. V naslednjih 14 minutah je bilo narejeno 14 zvez. Potem ali bolje rečeno medtem, je akumulator že počepnil in moč sem zmanjšal na minimum minimuma, ko pa nisem slišal več niti tistega kar kucam, sem zadevo enostavno ugasnil in zaključil. Zaradi planiranega ssb dela je bila v nahrbtniku IC-706 postaja, ki je, porkodindijo njen, težka skoraj kot vreča cementa. Nikoli več se ne bo prislinila zraven. Bo že Florica pazila, da se ne pelje zraven nje.
Najin prvi italijanski SOTA vrh je bil tako aktiviran in kot se je kasneje izkazalo sem še pravočasno ostal brez elektrike, sicer bi bil še bolj moker kot sem bil. Kljub +5C se je usula snežna ploha in zmočila vse kar se je zmočiti dalo. Ne, nje ni! Ona se je potuhnila še globje v žep nahrbtnika.
Kdor zna, ta zna!