S5/BR-002 Travica 1503 m nad morjem
Fotogalerija: KLIK
41 QSO on 40m CW
19 QSO on 30m CW
2 x S2S OK1XGL/p in DL/LX1NO/p
Pismo ma je daleč do te Travice. Včasih smo do nje prišli na hitrejši in na lažji način, hehe . Enivej; za bazni tabor je bila spet izbrana Okroglina. To sta eni dve poslopji par kilometrov pred planinsko kočo Sviščaki. Je prav na glavni makadamki in hkrati tudi malo izven nje. Prostora za parkirat in za plesat je kolikor ti duša poželi.
Sledila je zamenjava štirikolesnega stroja za dvokolesnega, petdeset konjskih moči za eno … khmmmm. Tudi tokrat sem blodil in se kljub GPS’u zgubljal po prostranih gozdovih in neštetih poteh. Zdaj vidnih, zdaj nevidnih! Une nevidne so najbolj zafrknjene. Karta te namreč prepričuje in gps potrjuje, da si na pravi poti, da si točno tam kjer si, ampak te poti, ma kaj te, nobene ni tam kjer naj bi bila. Kdo zastopi? In tako greva z biciklom po enem razritem kolovozu, normalno da peš, potem se ta spremeni v takega lepega posutega z listjem vseh barv in ko najbolj občuduješ te lepe jesenske barve se zaveš, da poti že nekaj časa ni pod nogami. Pa gremo pogledat malo levo, nič, pa malo desno, nič, pa še malo naprej, spet nič. Pogled nazaj pravi,da je tudi nič. Alora vklopimo intuicijo in kmalu se pojavi nekaj kar nakazuje pot. V tem labirintu enoličnih bukev in skal je najboljše, da si sam ustvariš lastne markacije. Začasne, le toliko, da pri sestopu najdeš pravo smer in približno nahajališče kolesarskih čevljev. Ti čakajo skupaj s čelado obešeni na mtbju pri eni lepi, gladki bukvi.
Ko misliš, da si na vrhu ti pogled, ki išče bližnji Snežnik pove, da bo potrebno še malo pešečit po grebenu. Vrh Travice se vidi tam na levi. Kot kaže so si ga nekoč hoteli vojaki podrediti, zato je tako razrit in ves v plitvih rovih. Za ustvarit kaj globljega so bile, za naše bivše vojake, skale pretrde . Meni to stanje paše. Še posebno v tem vremenu. Na vrhu je okoli 8 stopinj C, s Snežnika pa vleče kar močan veter. Čeprav čepim in sedim v zavetju, sem po pol ure že trd. Veter te kar hitro ohladi in podhladi. Ni druge, kot en tekaški giro okoli vrha.
QSO time:
Kdo ni rad komot? Tudi antena ni izjema. Zarila se je v bližnji grm saj ji je nudil odlično oporo pred vetrom. Ta je ni niti enkrat sesul, niti je ni upogibal do tal. S pomočjo žice se je trdno oklepala grma, ta se je s svojimi močniki koreninami trdno oklepal vrha Travice, en šop travice pa je delal družbo radijski postaji. Tudi tej je bilo lepo. Kljub neverjetnim motnjam s strani postaj, ki so se drle v CQ WW tekmovanju in ki so zaradi pomanjkanja prostora prišle krepko navzol v CW del obsega, se je evropejcev, ki bi radi vpisali med svoje lovorike tudi BR-002 Travico kar trlo. Prvih petnajst minut je bil kar prijeten pile-up. Poleg že starih znancev se je oglasilo tudi precej novih postaj, katere so kontestarji očitno prepodili na telegrafijo. Vsaj za ta vikend.
Uspeh sta tudi dve novi “summit to summit” zvezi. Najprej je padla zveza z vrhom Tocnik na Češkem, nato še nemški vrh Münsterberg.
Po slabi uri sedenja me je začelo že malo bolj tresti kot maloprej tako, da je bil rucak hitro pripravljen za sestop, antena se je poslovila od svojega zdaj že prijatelja grma in po krajšem slovesu od vrha in par fotkah smo že šibali po listnati preprogi, iskali prej narejene markacije in tudi uspešno našli smrdeče kolesarske čevlje. Od tu pa do Okrogline pa je bil le še trenutek. Kar je bilo vmes je bilo obujanje pravkar doživetega in videnega.
Rasla je rasla Travica …