BR-009 Ulovka

S5/BR-009 Ulovka 1100 m nad morjem

Fotogalerija: KLIK

24 QSO on 40m CW

Že po poti na Ulovko, ko sem jo zagledal s steze v dolini, se mi je zdelo, da bo to po dolgem času spet ena razgledna točka. Tako je tudi bilo. Desno Sviščaki, levo Mašun, zadaj Javorniki, globoko spodaj pa jeznoriti krokar. Po mojem ni bil nič vesel, da mu nekdo hodi po njegovem teritoriju. Se je drl in nizko preletaval teren tik nad krošnjami ogolelih dreves. Ma, jaz nisem kriv. Vsaj tokrat res, da ne!

QSO time:
Že na prvi aktivaciji danes se mi je zdelo čudno, da me klapa na frekvenci skoraj ne sliši.  Zadeva nekako ni stekla, za vsako zvezo se je bilo treba borit. In tu gori na Ulovki se je zadeva ponovila. Ker se na raporte tako ali tako ni za zanest sem mislil, da so le slabi pogoji na bandu. Da bi prešaltal na drugo frekvenco nisem imel volje, ker mi je burja vztrajno sesuvala ribiško palco in bi bil prav malo mona, če bi jo še sam ponovno spuščal in dvigoval za vsako spremembo radijskega obsega.
Današnja mikro ekspedicija je bila namenjena predvsem preizkušanju nove radijske postaje, ki je razbremenila hrbet za dober kilogram in pol. Toliko je lažja od prejšnje. Ampak! Navodila se bere šele takrat, ko vse drugo odpove, kajne!? Je pa še en ampak, ki pravi, da moraš ta ista navodila tudi imet pri sebi. In tega danes ni bilo. Tako sem lepo sedel na skali, pred mano postaja, ki nekako ni hotela zadihat, za mano sonce, ki se je prijetno vpijalo v windstoper, vsenaokoli burja, ki ja nonstop zafrkavala, na drugi strani zvočnika pa tišina saj me ni skoraj nobeden klical. Ko sem zvečer doma ves razburjen tuhtal kaj naj bi bilo narobe opazim, da gre v anteno le 2 W, medtem, ko sem bil sveto prepričan, da sem pravilno nastavil tisti zaguljen menu na postaji in da delam z 5 vati moči, tako kot zmeraj do sedaj. Se pravi, postaja ni mona, mona je postajenačelnik.

Ma, enivej, kljub burji se je bilo v zavetju med skalami lepo gret, razgledi so bili tapravi, mir, tišina, nobene motorne žage v bližini, le detel, je obdeloval eno deblo in mi poskušal delat konkurenco pri kucanju telegrafije. Ko sem sestopal je še vedno ropotal. Je bolj vztrajen tipkač kot mi, radiotelegrafisti!
Za povratek sem izbral kar makadamsko cesto saj sem imel namen pogledat še Sovinjsko jamo, ki je v bližini in naj bi bila le par metrov pod potjo. Ma je nema bit! Vsaj našel je nisem! Teren pa je bil na tisti točki tako nesramno strm, da nisem bil siguren, da se ne kaj udere pod nogami in se potem lepo znajdem “v” Sovinjski jami. Pustmo stat!

Ekola, pa sem ukradel še en lep, sončen, pozno jesenski dan! Hvala ti , mati narava!

SOTA rulz !

3 comments on “BR-009 UlovkaAdd yours →

Leave a Reply