S5/BR-016 Trstenik 837 m nad morjem
Fotogalerija: KLIK
25 QSO on 40m CW
1 QSO on 30m CW
Vrh Trstenika
Trstenik je hrib, ki leži vpet med Brkini in Matarskim podoljem na eni, ter Čičarijo na drugi strani. Na zahodu se spogleduje z Žabnikom, na vzhodu pa s Kovnico. Ta je bila naslednji cilj današnjega dne.
Pot na Trstenik je bila izbrana tako, da me je vodila iz Račic proti Račiški pečini. To je ostanek nekdanjega, izredno starega jamskega sistema. Ohranila se je kot 10m širok in 300m dolg rov, ki se zaključi s podorom in manjšim slikovitim jezercem. Jama je izredno dobro zasigana, na stenah pa so vidni sledovi delovanja podzemne reke, ki je pritekala iz Brkinov. V ilovici in na sigi se tudi vidi sledove krempljev jamskega medveda, ki stari preko 10.000 let. O prisotnosti človeka v jami pa pričajo ostanki oglja, stari 9.000 let.
Na žalost so vidni tudi ostanki modernega človeka, ki si je v zadnjih 100 letih jamo priredil za skladišče orožja in streliva.
Jamo sem prvič obiskal pred dvema letoma, ko je bil vstop še mogoč, danes pa je vhod zaprt s težkimi železnimi vrati. Po eni strani, hvalabogu! Ključ za obisk jame se sigurno dobi. Le pozanimati se je treba pri lokalnem jamarskem društvu. Krajši film MTB ture v jamo je tukaj : KLIK
vhod v Račiško pečino
QSO time:
Ma kaj bi pravil. Jesen kot se šika. Barve za umret! Kolovozi dolgočasni za umret! Strmina pod vrhom za umret! Pa tako lep dan je bil….
Teren in s tem sam dostop mi je bil poznan že od prej, velika neznanka pa je bil sam hrib Trstenik. Ma ni bilo problema ga najti. Večja težava je bila, da ni nobene poti, niti steze, pa magari od divjadi, proti vrhu. Tako živemu človeku ne preostane drugega kot, da zapusti kolo ob kakšni markantni skali in jo piči naravnost in navzgor. Kaj dosti ne moreš falit. V nebesa itak ni prišel še nihče. Vsaj povedal ni, no! In tako, žalostno zapustim moje zvesto kolo ob eni veliki beli skali, naredim par korakov, obesim čelado na vejo, pa še sto metrov navzgor in na vejo obesim levo rokavico, pa še sto metrov in še desno, malo pod vrhom zmanjka rok in s tem rokavic zato se jima pridruži še podkapa, ki ponavadi nabira znoj. Pot je začasno markirana in ni strahu, da bi ob povratku zgrešil svojega konjiča. V resnici sem kasneje porabil več časa z iskanjem rokavic, kot pa z iskanjem bicikla. Kaj čmo!
Pa smo na vrhu. Spet en zelo neugleden vrh. Nič čudnega, da se ga planinci ali pohodniki na veliko izogibajo. Zaradi poraslega vrha tudi razgledov ni. Tam dol proti Starodu se sicer vidi neka belina jutranje megle, ampak to ni to!
Med postavljanjem antene vadim ekvilibristiko na premičnih skalah in se izogibam špranjam med njimi. Mislim, da ne bi bilo dobro pustit gležnja na tem vrhu. Če komu rečeš, da sediš poškodovan na Trsteniku ga ni pametnjakoviča, ki bi ugotovil kje je to. Verjetno bi te iskali v hrvaški vasici Trstenik ali nedajbože, na otoku Trstenik. Koliko znanih sorodnikov ima ta naš Trstenik, a ?! Vasi, otoki, …..
Antena je postavljena med veje in prav čudi me, da sploh da kaj od sebe. Za to se je potrebno zahvalit majhni oddajni moči, ki ugodno vpliva na majhen vpliv bližnje okolice. Komplicirano povedano, ma enostavno narejeno! Bolj kot večaš moč, slabši je swr. 5 vatkov je itak dovolj za vse SOTA aktivacije.
Rana ura je kriva, da je bolj malo odziva na moj CQ. Kasneje prešaltam na 30m band, ampak tam se preganjajo z nekim DX’om 2kHz v split in ta pade ravno na 118. Naredim eno zvezo, se vrnem na staro frekvenco in dokončam z natanko 30 zvezami.
Iskanje poti navzdol je spet druga zgodba, enako zgrešena smer za 180 stopinj in dodatni višinci. Na makadamu pa gas in dolg eluči in novi SOTI naproti. Smer-Hrvaška meja in črni prestop le te!
