S5/BR-018 Osojnica 821 m nad morjem
Fotogalerija: Klick
57 QSO on 40m CW
1 QSO on 40m SSB
2 QSO on 30m CW
2 QSO S2S (Sota to Sota)- DL3VTA/p in LA1ENA/p
Osojnica je prijetna izletniška točka, ki ne zahteva preveč kondicije. Dostop na vrh je mogoč z več različnih smeri. Malo pod vrhom si lahko ogledamo star kamniti Pivški križ, skok naprej pa še čudovit nasad cipres, ki je tik pod vrhom. Domačini ga imenujejo tudi »Cesarjev vrt« in je spomin na čase, ko je z vlakom po južni železnici v Sveti Peter na Krasu prihajal cesar s svojo gospo. V bližini je tudi eden od redkih vodnih izvirov na Pivškem, staro kamnito vodno zajetje.
QSO time:
Alora, časa je bilo bolj malo na razpolago, tako, da sem za vzpon ubral kar prvo pot, ki se začne na drugi strani žel.postaje v Pivki. Saj ni hudega. Le 250m višine za premagat. Vseeno sem po vlaki kolo porival ob sebi. Se ni dalo peljat. Me je dvakrat skipalo s sedeža, saj se je bicikel zaradi strmine postavil pokonci. Ma je mona. A tudi tisti, ki je delal tako pot. Kako brez domišljije. Namesto malo levo, malo desno, pa še ena serpentinca, pa druga serpentinca, pa še malo ravninice …. NE! … Naravnost navzgor, direkt v hrib!
Tudi prav, bo pa proti dol bolj laufalo! In tudi je! Matr ma sva šibala. Zvonček pod sedežem ni prišel niti do sape, tako ga je premetavalo in neprestano je spuščal svoje rezke, kovinske krike. In medvedi so bežali. Upam!
Antene ni bilo problem postavit, saj je vrh lepo urejen. En betonski steber je ob strani, pa drugi iz leta 1947 in pred kratkim obnovljen, na sredini jase in še skoraj nova klopca zraven in skoraj novi kažipoti za Vremščico in Sv.Trojico( tudi Lonico). Kaj sploh še ostane velikim!? Nič! Tukaj imamo vse.
Ta pravi QSO time:
no pa začnimo. Kratkemu CQ (splošni poziv v telegrafiji) sledi daljši pile-up ( naval mnogih klicočih istočasno), ki poneha šele po pol ure. Skočim še na ssb, kjer pade le ena zveza, zato skokec na 30m, kjer padeta le dve zvezi, zaradi česar sledi ponovno sestavljanje antene za 40m obseg, kjer se veselje nadaljuje vse do trenutka, ko spoznam, da sem malo v zamudi saj sem Magdi obljubil, da pridem ob tej in tej uri na kosilo. Tesno bo!
Ma je uspelo. Zamudil sem samo 5 minut. In vam povem… nisem kriv. Prišel bi točno ob dogovorjeni uri, ma je bila na cesti od Sežane proti Gorici neverjetna gužva. Avtobus je po polžje peljal močvirnike na kmečki turizem, ohcet je raje kot, da bi vozila, trobila, ena gospa se v tomajski ožini ni znala umaknit avtobusu, kolesarje je bilo tudi težko prehitet in potem še zblojeni pešec iz dutovskega doma, ki je nekaj vijugal proti placu. Oproščena zamuda? Seveda je! Predočeni dokazi govorijo, da nisem kriv!
