CP-007 Kojca

23.junij 2008

14 QSO on 30m band CW
44 QSO on 40m band CW

Foto: KLIK

Dostop:
Najlažni in najbolj obljuden dostop je iz Zakojce. V vasi poiščemo markacije in jim sledimo vse do vrha 1303 m visoke Kojce. Drugi dostop je mogoč iz vasi Orehek. Tudi tu se začnejo markacije in sicer na poti nasproti kapelice pred vasjo. Pot je z obeh strani strma. Predvsem tista iz Orehka se parkrat postavi zelo pokonci. Na travniku Ravna njiva je treba pri seniku naravnost navzgor in nikakor vzporedno s pobočjem. Markacije so na tem dostopu že obledele in nekje slabo vidne.
*******

Kako v dveh besedah opisati turo? Čisti mazohizem!

Glede na karte, ki sem jih preučeval sem predvideval maksimalno 2 uri za priti na vrh Kojce. Sem si rekel, da v eni uri pridem po cesti iz žel.postaje Grahovo do vasi Bukovo in naprej Kojca, in nato še dobro uro po stezi do vrha. Kajpada! Cestni del sem dobro tempiral, ma ko sem zavil pred Orehkom na 22% strmi kolovoz sem se zavedel zakaj stoji na odcepu kapelica z napisom: Reši svojo dušo !

Tu je bilo za mano že 400 višinskih metrov vzpona, pred mano pa še 700. Prvih 100m višincev sem obdelal v sedežu, ostalo pa je bila kalvarija. Celih 600 vm porivanja in nošnje bicikla. Že dolgo časa se nisem tako namatral. Verjetno je bilo zadnjič pred tremi leti, med vzponom na Bilo Peč v Italiji. Kar sem hotel, to sem imel! Poti nazaj ni , pa naj crknem jaz in vse muhe okoli mene. Na hitro povedano, skoraj tri ure Kristusovih muk z 20kg prtljage v rucaku, z 18kg težkim biciklom in orodjem, ter 72kg lastne teže. Na vrh sem tako prinesel celih 110kg . Ampak, splačalo se je!

QSO time:
Postavitev antene je postala že rutina. Edina težava je, da so divje svinje cel vrh preorale. Gibanje je zato otežkočeno saj preti nevarnost  zvina gležnja.
Kaj mi mar! Zastavica je na svojem mestu in čas je za uživanje.
Udarim CQ !
Pile-up se usuje in ne sprejmem niti ene same črke. Počakam malo, da se tisti iznajdljivi zavejo v kakšnem stanju sem in ponovijo svoj znak. Oja, zdaj pa ja! Kusoti hitro padajo, pile-up se noče in noče umirit. TO! YES! TO je TO! SOTA VROČICA! Adrenalin v višavah!Končno obliž na vse prerinjene kilometre! Še, še, še………trajeeeee…..mislim…noro! Fantje…in to samo s 5w moči.


No in po 15 minutah se zadeva poleže. Kot vedno si privoščim digitalno pavzo in medtem razklenem dipol, da si naredim še anteno za 30m. Tam je band zelo čist, tih, nič statike, po 14 umirjenih zvezah ga počasi zapustim. Adrenalin se je že spravil v normalo, na 40m pade še nekaj zvez in dovolj mamila imam za danes.
Sledil je še nori spust, ki pa že ni več tema tega bloga. Celih 1000 vm, od tega 700 vm stez, enoslednic in zapuščenih strmih kolovozov. Postajam pravi adrenalinski odvisnik.

SOTA vročica se nadaljuje!


V glavnem kalvarija in čisti mazohizem! Kojca moja, zapomnil se te bom !
SOTA Fever!

SOTA Kamen / SOTA Stone S5/CP-007

2 thoughts on “CP-007 Kojca”

  1. Hi

    Čestitke za CP-007. Pred leti je veljalo, da je v S5 najbolj strm gorski tek ravno tek na Kojco. Iz vasi Orehek je v 2.750 metrih kar 700 metrov višinske razlike. Za takšen podvig je potrebno biti SOTA na-speed-iran kot je samo S53X 🙂 CUL Danilo, S50U

  2. Bravo
    Kojce si se lotil po najslabši poti. Tu poteka Idrijsko-Cerkljanska pot. Najlepša je tista, ki poteka iz vasi Jesenica. Če sem prav razumel, si tam sestopil in zavil proti Zakojci. Žal ti moje pisanje nič več ne pomaga hi….
    Ta podvig res ni bil od muh. Manjkalo ti je samo še srečanje z medvedko in njenim mladičem, ki se potikata nekje po Kojci. Če planiraš aktivirat še kak vrh na Cerkljanskem, mi prosim sporoči.
    Če bom imel čas grem zraven.
    LP Tone (S54E)

Comments are closed.