JA-047 Rudnica

S5/JA-047 Rudnica  946 m nad morjem

Fotogalerija: KLIK
6
QSO na 30m CW
14QSO na 40m CW
S2S (Sota to Sota) –F/HB9AFI/p na  Mt.Belmont, 947m ASL (Francija)

Na Dan zemlje sem se spet znašel v deželi Gorenjski. Jutranja megla, ki je prekrivala bohinjsko polje in Dobravo se je kmalu razkadila in že prvi pogled proti Voglu je dal slutiti, da bodo danes razgledi za jih vikat. Vožnja z vlakom je tudi vsakokrat krajša ali pa se mi to le dozdeva. Predvsem za nazaj je bila kratka, saj sem večino poti prespal. V Gorici sem se pozabil zbudit in sem z vlakom lepo nadaljeval proti Krasu. Avto me še vedno čaka na železniški postaji, ob meji z Italijo. Se vidimo jutri, Punto.

Za dostop do vznožja hriba sem spet izbral bankino ob cesti, ki te pelje skozi Ribčev laz, gre čez most pri cerkvi Janeza Krstnika in se konča v Stari Fužini. Pri cerkvi je prvo prečkanje reke, Save Bohinjke, sledi prečkanje Mostnice in že na kolovozu proti Rudnici greš še čez reko Ribnico. Potokov, potočkov in hudournikov, ki so sledili na vzponu je nešteto. Za preštet jih je preveč. Mnogo preveč za udobno vožnjo v strm klanec, saj so pot dobesedno razrili in nanosili precej grušča, ki te  vsake toliko skipa z bicikla. Ma v glavnem več kot dve tretjini poti sem imel kolo ob sebi in ga porival, prenašal, preklinjal. Ampak za dol je bila pa druga pesem. Tam sva postala spet prijatelja in se skupaj veselila norega spusta.
Kje smo ostali? Aha, pri vzponu. V glavnem vsak meter, ki ga prepelješ s kolesom je zlata vreden saj se strmina giblje od 9 pa do 26%. In to na grušču. Fant moj ma mi je nabijal stroj. Sem ga čutil prav v ušesih. Se pravi, da je bil dosežen maksimalni pulz, ki je zaenkrat 183 udarcev.

Vrh
Je precej zaraščen, vendar je bil na vzhodni, to je prepadni strani očiščen in zdaj je zelo lep razgled proti Bohinjski Črešnjici in Srednji vasi. Seniki v Senožetih delujejo kot, da je spodaj pravljična dežela.
Na vrhu ali natančneje par korakov od prepada me je presenetilo dejstvo, da je bilo kljub močnemu vetru, ki se je slišal in videl par metrov višje, pravo zatišje. Kot, da bi se zapodil ob stenah navzgor in preskočil prve metre roba. Krošnje dreves za hrbtom so se pa lepo upogibale. Kasneje tudi antena, ki se je od vsega hudega nekajkrat sesedla sama vase.
QSO time
Klofarija je bila danes ena sama velika žalost. Statike je bilo v zraku neverjetno veliko, atmosferske motnje so prasketale v zvočniku, QSB je bil ubijajoč saj se je gibal od popolne neslišnosti pa v parih sekundah do razbijaškega signala. Zanimivost je, da ko sem S5 postaje spraševal QRN? QRN? ali imaš tudi ti QRN?, da ni bilo odgovora. Lahko, da se je vprašanje izgubilo v vetru, mogoče me je pobiral QSB, mogoče sem bil prešvohcen za sprejet kaj več kot skopi raport, mogoče … Ja, mogoče!

Po malo več kot uri sedenja sem se že naveličal klicat v prazno, sonce se je skrilo za pravkar ozelenelo drevje, veter je spoznal, da lahko zafrkava tudi na samem robu in kaj sem hotel drugega, kot se dogovorit s Florijano, da skočiva pogledat še do jezera.

O, tam pa je bilo spet lepo. Toplo sončke je grelo, prijeten vetrič je delal na jezeru smešne valove,  razlajani pes, ki je čuval Krsnikovo cerkev v adaptaciji se je repenčil, trgovina je bila odprta, redki turisti so se slikali med seboj in mlade mamice so sprehajale vozičke od poti pri jezeru. Ma sem se prav malo bal, da me bo za vrat ribiški čuvaj in da bo zahteval, da mu pokažem ribolovno dovolilnico. Na, pa bi bili spet stroški. Dopovej ti njemu, da ribiška palica ni za lovit ribe ampak za kaj drugega. Če bi bil jaz ribič, me tudi ne bi prepričal v nasprotno.

Picerija je imela sredi tedna še mrzlo peč tako, da mi je ostalo dovolj časa za počasno približevanju glavnemu peronu v Bohinjski Bistrici. Ob Savi Bohinjki pelje lepa makadamka od Stare Fužine, preko Broda in vse do mostu pri bencinski črpalki v Boh. Bistrici.

Ma kaj sem že povedal kako grozno smrdi celo pot od Bistrice do jezera? Nisem? No, smrdi za prav kaj obrnit! Drek! Kravji! Ma ne vem kaj jim dajejo za jest, ker od sena drek ne smrti tako kot ta kuga smrdeča. Razen, če je to gnojnica s kakšne prašičje kmetije. Ma so zasmradli celo dolino, halo! No, lahko, da so ugotovili, da zaradi tega pride več turistov, ki potem mislijo, da so zdaj, ko vohajo gnoj, ratali tapravi kmeti. Je bolj pristno. Domače. Ja, domače, domače…

In da sem prespal celo Baško grapo, Soško dolino in postajo Nova Gorica sem pa menda že omenil, kajne?!?
No, to je bil današnji Dan zemlje.

In še o klopih. Priklopljen je bil en klop. Črn! Ma je kmalu končal kariero nekje med nohtoma palcev leve in desne roke. Škrk, je naredilo!

Video: posneto je okoli 50 minut materiala, kar bo rano dovolj za en 4 minutni film.

5 comments on “JA-047 RudnicaAdd yours →

  1. Mojčka, hvala za vse komentarje. Tako vsaj vem, da kdo bere 😉
    Tudi mene presenečajo vse te domače lepote. Še najbolj takrat, ko od ture ne pričakujem nič posebnega.

  2. Oj Miloš,

    ne vem, kaj vse bi danes dal za nekaj tistega vetrčka, ki se vidi na filmu. Cesto so očitno poravili, a stmina ostaja 😉 … še peš je bilo pokonci, kaj šele s kolesom. Sem bil pa na koncu deležen nečesa, kar tebi ni bilo usojeno – hlajenje v jezeru :))

Leave a Reply