TK-003 Mali Golak

S5/TK-003 Mali Golak 1495 m nad morjem

Fotogalerija: KLIKniMe!

12 QSO na 40m CW

O Malem Golaku, ki je višji od Velikega Golaka je na spletu napisanega toliko, da karkoli napišem bom ponavljal že povedano. V glavnem je to najvišji vrh v Trnovskem gozdu, ki skupaj še z Velikim in Srednjim Golakom leži v naravnem rezervatu Golaki. Hkrati je to tudi gozdni rezervat v katerem živi tudi ena izmed ogroženih vrst živali, to je veliki petelin.

QSO time:
Do Predmeje sem se pripeljal z avtom in tam tudi parkiral. Nato sem presedlal na MTB’ja in po par kilometrih, ko je bilo že več porivanja kot vožnje sem ga zapeljal pod eno nizko smreko, kjer me je počakal do povratka. Da ga ne bi zeblo sem ga pokril z nekaj smrekovimi vejami. So bile suhe! Ma ne od dežja ampak brez iglic.
In potem se je začelo. Pričakoval sem, da bo sneg vsaj malo pomrznjen a je bil vse prej kot to. Ko se ti pri hoji vsake toliko udre do kolen spoznaš, da ni to tisto kar si pričakoval.
No ja, bo pa višje, tam nad 1200 boljše.
Pot se polagoma vzpenja, dež še vedno prijetno rosi, pri Iztokovi koči spoznam, da sem že na 1260m višine in da še vedno … dežuje. Sneženja še vedno ni.
No ja, bo pa višje, tam nad 1400 boljše.

In čez pol ure sem že na 1400 pa ni nič boljše. Še vedno dežuje. In tudi sneg se že bolj udira saj steza ni več shojena.
No ja, bo pa višje, tam na 1495 boljše.
Po krajši digitalni pavzi sem čez nekaj minut skoraj na 1495 metrih pa ni nič boljše. Kvečjemu še slabše saj nad gozdno mejo poleg dežja tudi močno piha. In ko sem na vrhu še vedno dežuje. Za priboljšek se občasno prikrade še leden dež, ki prav nesramno pika po obrazu in ni ga večjega užitka kot vetru obrnit hrbet in uživat v zavetju bunde.
No ja, bo pa med vzpostavljanjem zvez boljše.
Naprave so presenetljivo hitro postavljene in pripravljene za delo, postaja je skrita v InterSport vrečki, taster tudi, baterije in ura se zaradi vsega napora na vzponu hladijo v snegu, pade prva zveza, pade druga zveza, tretja in tako do dvanajste, ko jih zaradi premočenega papirja ne morem več zapisovat v dnevnik. Tudi prsti na rokah si želijo vsaj malo topline žepa, zato mi ne preostane drugega kot, da pozdravim vse zbrane in ugasnem zadevo.

Spravilo vrha v prvotno stanje je tokrat bolj naporno kot je bila sama postavitev pred pol ure. Prsti ne ubogajo več, noge so z zadnje strani že toliko prebičane od dežja, da ga je tkanina že spustila skozi in ker domnevam, da mi ne bo uspelo si nadeti gamaš jih gladko spravim nazaj v nahrbtnik. Ma kako je bilo potem pestro. Predvsem v gojzarjih. Žmljok, žmljok, žmljok je delalo ob vsakem koraku. Pa sem dal v četrto marčo in tako segrel tako noge kot vse druge premočene dele….. obleke. Mi je doma rekla Magda, da bi me najraje vrgla celega v pralni stroj, da bi potem morda prišel k pameti in verjel vremenskim napovedim, ne pa , da se obnašam kot otrok, ki mu nič ne pride do živega. Ma Magdica, saj mi ni nič, poglej me, niti kihnem ne, kaj šele, da bi vlekel svečko nazaj v nos.

Ma v glavnem, zunaj še vedno dežuje, na Golakih verjetno tudi, cunje so oprane in se bodo za kazen sušile vsaj tri dni. Tako je rekla strokovnjakinja za te stvari! Me bo vsaj tri dni imela na varnem. Pravi!
No ja, bo pa  …..

Leave a Reply