TK-004 Veliki Bukovec

S5/TK-004 Veliki Bukovec 1445 m nad morjem

Fotogalerija: KLIK

30 QSO na 40m CW

Veliki Bukovec je bil še zadnji SOTA vrh v Trnovskem gozdu, ki ga še nisem aktiviral. Saj ne, da sem ga nalašč pustil za konec zimske bonus sezone, enostavno sem pozabil na njega. Ko sem iz goriške železnške postaje gledal proti vrhovom v Trnovskem gozdu se mi je zdelo, da so že vsi kopni. Ja kajpada! Na Lokvah res nimajo več snega, ampak takoj za hribom, na Mali lazni že ne vedo več, kako naj se ga rešijo. Glavna makadamska cesta je sicer poledenela vendar obilno posuta z grobim gramozom in lepo prevozna. Seveda le cesta, ostale stranske poti so še vedno odete v ledeni in snežni oklep. Tako je tudi s cesto, ki pelje proti Veliki ledeni jami v Paradani. Kaj še ostane velikim drugega kot, da se od Male lazne proti vrhu odpravijo peš? Hvalabogu nič, sicer bi bili prikrajšani za zadnje zimske, idilične sprehode po ugrezajočem se južnem snegu. Občasni “o porkodindijo“, ko ti noga izgine v zametu in jo stežka spet spraviš na že umazan sneg je nekaj popolnoma normalnega za človeka, ki upa, da se mu na poti ne kaj zgodi.

Računal sem, da bom za pot potreboval dobro uro hoje zato sem na netu objavil, da se z vrha oglasim točno opoldne po tastari uri, kajti pozabil sem, da smo se prejšnji vikend še enkrat sami sebe zafrknili in jo spet prestavili. Pa sem falil za še enkrat toliko, saj se z avtom ni dalo pripeljati tako blizu kot sem računal med gledanjem na zemljevide. Če kdo kaj fali, falim jst!

Zato bom raje govoril kaj drugega in ne o poti, snegu, zajčjih drekcih na njem, pa o sledeh srnjadi, lisic …
Misliti mi je dalo nekaj drugega. Ko sem dobro prešvican stopil na vrh, ki je bil odet v ledeni objem in v katerega se je zaganjala burja kot, da smo sredi Vipavske doline in ne kilometer in pol višje, se mi oglasi telefon in sporoča, da me čaka mesič. Pogledam, piše neodgovorjen klic in kljub mojemu, za nekatere čudnemu principu, da se na zamujene klice ne odzivam več, pokličem v dolino Borisa S54Q, da izvem vzrok poziva. Prijetno me preseneti z besedami, da je bil v skrbeh, ker se nisem ob najavljeni uri oglasil in da je že skoraj sprožil iskalno akcijo. To zadnje se mi zdi, da je bilo mišljeno malo v hecu. Ampak vseeno! Zanimivo, kako je bil nekdo v skrbeh za sočloveka s katerim ga druži le skupen hobi in nič drugega. Nismo v žlahti, ne plačuje mojega zavarovanja, nimam sposojenega denarja pri njem, alora nič materialnega za kar bi ga skrbelo. Dokaz, da svet še ni šel v maloro, kot je opaziti skoraj vsakodnevno! Vrline nekaterim ostanejo!
Boris TNX! Neverjetno si mi polepšal dan! Vse ostalo kar se je dogajalo na vrhu so bile proti temu le nianse.

Z mislijo, da moram še v trgovino po kruh in mleko sem se spet spotikal in iskal svoje stopinje z vzpona, ki so mi prihranile nekaj moči, da sem lahko hitreje sestopil.