S5/TK-018 Veliki vrh 1071 m nad morjem
Fotogalerija: Škljoc !
36 QSO on 40m CW
O Velikem vrhu skoraj ni kaj napisati. Morda le to, da je v območju medveda ali drugače povedano, previdnost in glasnost nista nikoli odveč. Raje eno na glas zapet, kot pred njim v dolino hitet.
Poti zadnjih 100 višinskih metrov proti vrhu ni tako, da se je treba zanesti na svoj občutek za orientacijo ali na GPS v žepu. Sam vrh so v zadnjem času očistili grmovja in dreves, s tem pa naredili uslugo koprivi, ki ga je z velikim veseljem prerasla. Razgledov skorajda ni. Vsaj dokler so okoliška bukova drevesa zelena. Jeseni in pozimi pa mora biti povsem druga pesem. No, pa sem se zalotil kako že načrtujem ponovni jesenski vzpon sem gor.
QSO time:
Ker je vrh očiščen ni nobene težave za napeti anteno. Tudi pokončna pritrditev fiberglasa ni težavna v kolikor s kamnom zabiješ šraufencigre v najvišjo skalo vrha. Drži kot pribito! Dobesedno. Potem še malo ročno poriješ koprive in si na ta način udobno postelješ okolico. Itak se vedno najde kakšen kamen, ki špika v rit!
Dnevnik se je na 7.032 hitro polnil, neke pretirane volje za skakat med koprivami in krajšat anteno za 30m nisem imel, tako, da sem jo po švoh uri mahnil nazaj v dolino. Vračal sem se skoraj po isti poti ( sanja svinja kukuruz) in vseeno zgrešil skrit bicikel za dobrih 100 metrov. Tam gor so vsa drevesa tako zelo enaka, da sem porabil več časa za iskanje mojega prevoza, kot za cel peš vzpon na Veliki vrh. Sem že mislil, da se je kakšen medo odpeljal malo naokrog.
Povratek je potekal po Čepovanski dolini, ki se lahko komot primerja z Logarsko. Le toliko popularna ni kot slednja. Hvalabogu!
Ste vedeli …
… da je Čepovanski dol ena največjih in najlepše ohranjenih suhih dolin v Sloveniji. Dolga je okoli 16 km in sega od Fobškega Kala nad Grgarjem do Špehovega brda nad Slapom ob Idrijci.