S5/TK-021 Sveti Lovrenc(Gora) 1020 m nad morjem
Foto: grafije
36 QSO on 40m CW
22 QSO on 30m CW
1 QSO S2S (Sota to Sota) – LA1ENA/p
Hmm..zdaj ima Gora 1030m višine.
Ko se peljemo po cesti s Primorske proti notranjosti najprej občudujemo Nanos na levi. Malo naprej, proti Postojni pa opazimo valoviti rob gozdnate Hrušice. Deloma je poraščena, deloma so travnati vrhovi, med njimi pa je s 1020m metri najvišji Sv. Lovrenc ali Gora. Pod njim je že v rimski dobi peljala tako imenovana jamborna pot, ki je postala zelo pomembna tedaj, ko so po njej iz naših krajev v tržaško pristanišče prevažali debla za ladijske jambore.
Na vrhu .
QSO time:
Na Sv.Lovrencu sem bil prvič pred štirimi leti. Najbolj sem si ga zapomnil po rojih muh, ki so mi sledile celo pot do vrha. In ne boste verjeli, zapomnile so se me in me počakale vse do letos. Tako sem ponovno imel leteče spremstvo, ki se mi je zaganjalo v obraz.
Odkar imam na kolesu SPD pedala (tiste ploščice na čevljih, ki te priklopijo nanje) še nisem doživel padca zaradi njih. Do danes! Najprej sem se na začetku enega od vode razritega klanca pri hitrosti 0km/h zvrnil na levo. Brez posledic! Čez pol ure sem bil spet na tleh. Tokrat sem pridelal krvav komolec, boleče zapestje, krvavo koleno in kot opažam danes je tudi precej otečeno. Mati božja, kako je nekdo grdo preklinjal tam v tistih goščavah.
Priznam! Na vrhu sem bil prvič. Najprej me je nekaj mikalo, da bi postavil postajo pri cerkvici, ob pogledu na zemljevid pa opazim, da s tem ne bom ugodil SOTA pravilom 25m/100m. Alora, bicikel na ramo poleg rucaka in obtežen kot šerpa peš proti vrhu.
To ni gusarska zastava ampak sušenje premočene majice.
Na vrhu pa ohoho. Razgledi, pogledi, daljnogledi. In tudi prostor za anteno vidim, pa kotiček za tazadnjo, na klopci pa naj počivajo inštrumentarije.
Pihalo je kot za stavo, anteno je upogibalo skoraj do tal, dva gorska tekača sta se zdrznila, ko sta pritekla na vrh, oblaki so se počasi razkadili, log se je polnil in vsi srečni in zadovoljni smo se zapodili novim dogodivščinam naproti. To so bila blodenja po blatnih vlakah, iskanja neobsoječih poti Hrušice, elektrošoki ob naletu na električnega pastirja, gaženja kravjih drekcev in preskakovanja neštetih napeljav ograd za živino. Enkratne razglede na panoramskem prečenju ne bom niti omenjal. Ti so le zame!
SOTA Fever v neskončnost …..