Danes se Pusta praznuje. Vsaj en dan v letu bodimo resni in delajmo tisto, kar delamo vsak dan!
Bicikel, kokoš, črna ovca, sonce in dež, vse se je nagnetlo na današnji SOTI. Vzrok gre iskati v tem, da je bila to prva prekomejna SOTA aktivacija.
Florijana je uživala in hvalabogu, krofom se še vedno odpoveduje. Mmmmm, kako sta bila dobra. Se mi zdi, da je njen bil še slajši!
Več v nepovezanih mislih tule klik…
Eden zadnjih vrhov na Primorskem, ki še ni bil aktiviran je 1237 metrov visoka Mija. Z njenega vrha imaš občutek kot, da se lahko nasloniš na Stol na severu ali dotakneš Matajurja na vzhodu.
Krn je že malo bolj oddaljen vendar še vedno na dosegu.
S Florijano sva šla pogladat kako izgleda na Srednji gori, na hribu nad Podkrajem, kadar je lepo, sončno vreme. Pri prvem obisku vrha je bila megla tako gosta, da ni bilo videt niti vpisanih zvez v dnevniku.
Spotoma sva še premerila vršni del hriba v korakih, v metrih in v sekundah. Zdaj nama je vse jasno!
Več slik je tukaj: KlikniMe!
Zimski dnevi aktivnosti SOTA Slovenija so bili letnemu času primerni. V notranjosti zasneženi, pri pridnih primorcih pa le mokri. Se pravi, da je sreča še vedno na strani … korajžnih. In neumnih ( prosto po Magdi).
Ker obstaja nevarnost, da se zaradi tega lahko zaredijo glivice, je ni boljše stvari kot pobeg iz domačih zaprtih prostorov. Žekanc, Trstelj, Stari tabor in Ter so pomirjujoča imena hribov, ki nudijo človeku veselje tudi v takem, meni sicer lepem, deževnem vremenu.
Mnogo več je zapisano na kliku- KLIK!
Video z mikroekspedicije- KLIK
Ter, nedelja 8.februar 2009
