BR-026 Planina 437m nmv
Fotogalerija: KLIK
6 QSO on 30m CW
26 QSO on 40m CW
JZ od vasi Planina (nad Ajdovščino), oziroma S od vasi Gabrje v Braniški dolini se nahaja 473m visoka Planina. Na severnih položnejših pobočjih kmetje še vedno kosijo travo in skrbijo, da imajo eventuelni aktivatorji na S5/BR-026 prav pod samim vrhom lepo poštimano travico in tudi prijetno senco. Drugega vzroka ne vidim, zakaj stojita ravno na vrhu dva mogočna črna bora, ki mečeta globoko senco široko naokoli in zakaj so ravno včeraj pokosili strm travnik. Za razglede se je treba prerivat skupaj z grmovjem, ki je vrh poraslo in če nam uspe, potem seže na jugu pogled po celem Krasu, od Vremščice pa vse tja do Trstelja. Severni del pripada Vipavski dolini in njenem čuvaju Čavnu in Gori s Trnovskim gozdom v ozadju, ter planoti Nanosa na vzhodu. Tukaj se z grmovjem ni treba prerivat. Pogledi so! Očiščeni, pokošeni, ponekod pograbljeni, …
QSO time
Le zakaj bi bilo enostavno, če je lahko komplicirano! V tem smislu je potekal dostop do vrha. Izbran je bil najbližji, vendar z najbolj gostimi izohipsami strm pristop. Opazila sva, da so se še srne čudile in niso vedele ali zbežati ali ne! Ne zaradi hitrosti, ki je znašala 2 vm na minuto ampak presenečenja nad nama! Na južni strani je vladala prava bonaza in odčitek na termometru je pokazal neverjetnih 37C. In to med rinjenjem kolesa proti vrhu v skoraj neprehodni goščavi. Še so be..ki na tem svetu!
Ampak, saj veste. Že prvi QSO postavi stvari na svoje mesto. Ob prvem CQ’ju se v možganih sproži tista znana radirka, ki pogladi gube, nastale v zadnje pol ure.
Matranje? Kje!?
Vročina? Hm, se ne spomnim!
Napor za bruhat? Ma ne jest!
Bi šel še enkrat? Bi!
Na strmem, kot kaže prav za ta namen frišno pokošenem travniku je postavljena antena tako, da sega koax do postaje, ki je v prijetni senci. Par metrov od vrha! Edini način za izboljšat udobje je bil ta, da je kot podstavek tokrat služilo kolo. In kako je bilo ponosno na svoje poslanstvo! Samo poglejte kako se nečimrno nastavlja na fotografijah.
Zvez je bilo bolj malo, le standardni igralci, nekaj tudi novih, ki so se slučajno znašli ” u prolazu” in po dobre pol ure in 32 logiranih hamih sem se naveličal klicat ceku. Nogavice so se osušile, ravno tako copati in majica, ter rokavice. Sledilo je spravljanje terena v prvotno stanje in začelo se je novo izgubljanje ob iskanju poti za povratek.
Hočem še!
