BR-027 Veliki Školj
Fotogalerija: KLIK
18 QSO on 30m CW
32 QSO on 40m CW
Veliki Školj, 418 m je najvišji vrh v grebenu Vipavskih Brd. V smeri od vzhoda proti zahodu razmejuje Vipavsko in Braniško dolino. Odkar so lani postavili na njegovi najvišji točki velik nerjaveči križ se je obisk zelo povečal. Ne samo zaradi križa ampak predvsem zaradi prelepih razgledov. Na severu je odprta cela Vipavska dolina, medtem, ko se na južni strani lepo vidi prehod iz Braniške doline na Kras.
Dostop:
Vsekakor je najlažji dostop tam kjer sam nisem šel. Kot vedno sem izbral najstrmejši in najslabše prehoden del grebena. Prav mi bodi, kaj pa hodim v hribe zdaj, ko je zelenjava in s tem slabši pregled nad terenom, na višku. Se pravi, da so vse poti, ki se ti zazdijo najtežje v resnici najlažje, zato tisto, ki najprej izbereš za smer vzpona enostavno pozabi in izberi eno drugo. Simpl, ne? Si moram zapomnit za naslednjič!
QSO time:
Mobilni telefon mi ni hotel poslat self spota saj se je nekaj kregal, da ni frekvenca pravilno vnešena in sem šel na band kar na slepo. Poznalo se je, da nisem bil pred najavljen saj ni bilo vsakokratnega pile-upa že po prvem dotiku tasterja. So se pa pozneje lepo porazdelili in nema da nema! Standardni začetek na 40m, preskok na 30m in povratek na 40m. telegrafija seveda. Mikrofon zmeraj “pozabim” doma!
SOTA Fever continue …..
v aprilu 2009 :
Napoved vremena je pravila, da bo tudi popoldan deževalo. Pogled na ALADIN prognozo je napovedoval padavine v naslednjih urah. Pogled v oblake je zadevo potrdil. V takem vremenu se ženske ponavadi zbirajo in tako so se tudi moje domače odločile, da si vzamejo fraj dan in da si privoščijo “šoping” popoldan. Ma ga ni lepšega kot, da dedca pustijo pri teh stvareh ob strani. Redki so, ki uživajo med postopanjem in sledenjem ženskam od izložbe do izložbe, od trgovine do trgovine in od ene kabine za preoblačenje do druge.
Jih pa poznam kar nekaj, ki tako situacijo obrnejo sebi v prid. Eden med njimi sem tudi sam. Da se ne bi slučajno kje srečali se dogovorimo, da gre ženski del v civilizacijo, moška manjšina (ednina) pa v gmajno. Tako sem v dobri uri že na kratki vendar strmi poti proti vrhu Veliki Školj.
pogled na Veliki Modrasovec, TK-007
Ta se dviga nad Šmarjami in razmejuje Vipavsko in Braniško dolino. S svojimi 418m ni neka gora, bolj krtina, kot se nekateri radi izrazijo. Takim bi enkrat rad posodil svoj nahrbtnik s KV opremo, potem pa naj ponovijo izrečeno.
Kraševci se do BR-027 pripeljemo po makadamu, ki se pod Štanjelom odcepi in pripelje v dolino Branice, nato makadamsko tresenje zamenja asfalt, sledi vas Šmarje in nato na prvem ovinku s starim napajalnikom in s tekočo vodo parkiramo vozilo. Amatersko markirana pot se začne sto metrov nižje. Na začetku je sicer malo nerodna saj vodi po hudourniku, ki je precej zdelal skale in te so zelo gladke in spolzke. Če ni težav z ekvilibristiko smo na vrhu v dobrih dvajsetih minutah. Kadilci rabijo malo več.
Že na grebenu, ki se vleče proti vrhu z rostfraj križem je začelo močnejše rosenje tako, da je bila hitra postavitev nadstreška prvo opravilo, ki je nato naslednje pol ure nudilo suho zavetje med čakanjem na umiritev padavin. V minutah med dvema nalivoma se je “inverted V” antena postavila pokonci in rajanje na Školju se je lahko začelo.
pogled na Trstelj, BR-023
Presenetil me je Alainov ceku klic, ki je bil nenapovedano na Pic de Vessou in 2x 5w QSO je bil hitro pod streho. Dobesedno! Po krajši 40m zabavi je sledil premik na 30m in nato s pomočjo Borisovega spota na clustru še na 20m, kjer je bil band presenetljivo tih, podobno kot na 30m kjer sem se najprej vprašal ali imam anteno sploh priključeno. Doma so vsi KV bandi precej zapackani in ponavadi pričakuješ enako stanje tudi na portabel lokaciji. Pa ni tako! Sledil je povratek po obratnem vrstnem redu in po vsaki objavi na clustru se je usul manjši pile-up.
Naenkrat je za hrbtom močno zagrmelo. Pogled izpod cerade je povedal, da se je nad Krasom razhudilo neurje in po krajšem opazovanju je bilo zaznati premik v moji smeri. Sledila je manjša panika, metanje krame v rucak in pobeg v dolino.