Spet Karavanke! Tokrat dišeča Golica. Za uvod me je opral dež, v nadaljevanju me je posušilo sonce, sledilo je vetrovno sušenje cunj na vrhu hriba, na koncu pa lep povratek in obisk Nine v Ljubljani!
Več o turi je tukaj!
Krasji vrh
Vzpon na Krasji vrh je ocenjen kot še ena lepa, a tudi naporna, porivaška MTB/SOTA tura v kobariškem koncu!
Drugič izberem dan, ko bodo na voljo tudi razgledi!
12°C na vzponu, 10°C v megli na vrhu in 14°C na koncu med tuširanjem pri koritu!
na 1773m visokem vrhu
Altemaver, Ratitovec
Altemaver je najvišji vrh Ratitovca. Kot kaže sem razdevičil žig, ki je po novem na njegovem vrhu.
Saj je bila skoraj sramota, da je bil najvišji vrh v CP SOTA območju neoznačen.
Še slike KLIK!
Žigartov vrh, Areh-Pohorje
Družinski izlet, SOTA, MTB DH dirka za svetovni pokal.
Kaj si lahko človek več zaželi !?
Ja in dež je tudi bil! 🙂
Nekaj slik KLIK!
Slatnik in Črni vrh
Slatnik in Črni vrh pod dežnikom
Megla, dež, vlaga na prvem hribu, to je na Slatniku, do katerega se lepo pride po planinski poti, ki pelje po smučišču na soriški .
Megla, dež, vlaga na drugem hribu, do katerega vodi nešteto vlak. Te se izogibajo neštetim breznom, ki so posejane po gozdu.
Blegoš, Koprivnik, Mladi vrh
Se pozna, da je bila polna luna. Posledice pretiravanja so še prisotne! Štirje vrhovi ( eden je bil za kazen, ker se mi ni dalo pogledat na zemljevid), od tega trije z biciklom, so pošteno plačilo za vse dolge kilometre, ovinke in serpentine, ki jih moraš premagat, da prideš s Krasa do izhodišča nad Hotavljami.
Ma kq je blo l’pu!
Stol (tisti nad Kobaridom)
Domišljal sem si, da je vzpon na Stol po južni strani manj naporen kot tisti iz Učje! No, 1000 višinskih metrov je treba vseeno premagat, 15kg rucak je treba tudi prenašat in se prebijat preko plazišč prav tako! Serpentinasta cesta je svinsko dolgočasna in poleti mora biti na njej prava kalvarija. Kljub stalnemu le 8% vzponu pa se je tudi tokrat po dveh urah oglasil moj ljubi križ. Zahteval je ali počitek ali malo droge v obliki naklofena. Ni mu bilo ustreženo! Ne eno ne drugo!
Nekje na 1400m višine se je bicikel skril za skale in počakal, da sem se vrnil s peš vzpona z vrha Stola. Ko sva se spuščala v dolino pa ne vem kdo je bolj vriskal, ali jaz ali on! Gas in dolge luči!
Fotografije, so na KLIKu!
Veliki Bukovec
Veliki Bukovec je eden najbolj zafrknjenih hribov za dostop. Od kjerkoli se pozimi podaš na njega ti ne uide skoraj dve uri hoje. Tokrat sem izbral severno varianto. Nimam pojma zakaj. Kar tako, za spremembo. Ma ku sem videl tiste ogromne šape že takoj na začetku poti, se je hitro razlegla pesem po gozdovih. Na ves glas sem pel tiste, ki jih znam in še bolj une, ki jih nimam pojma. So bili vsaj glasovi bolj čudni. Očitno je pomagalo, saj razen divje mačke nisem srečal nobenega nebodigatreba. Ker, če ti da tale eno okoli ušes, ne vem, ne vem….
Za več slik, pritisni KLIK!
Sveti Lovrenc
Dež! Tik pod vrhom hriba že klesti zmrzlin.
Ravno, ko sta antena in streha postavljeni začne snežit!
Naj sneži!
Še nekaj slik!
Suhi vrh TK-009
Najvišji vrh Nanosa je Suhi vrh. Ima dve trinajstici. 1313m nmv.
V dolini je že pomlad, tu zgoraj pa še prava zima. Po poti me je najprej presenetilo gaženje po dobrega pol metra snega, na vrhu pa huronski veter, ki se je kmalu spremenil v pravi snežni metež. Matr ma sem užival. Razmere so na Nanosu še vedno zimske. Vsaj na tej strani planote.
Suhi vrh, 1313m nmv
Še nekaj slik s ture KLIK!