Kojca, CP-007

Je Bevk prav dobro vedel kje se mora rodit in prebit mladost.
Pod Kojco leži njegova Zakojca. Tu je tudi izhodišče ture.

Več slik od danes je tukaj!

Matajur , TK-002

Danes je bil prelep dan za …. obisk Matajurja!
Livek je bil božansko obarvan z žafranom,
sneg pod vrhom je bil preklinjajoče udirajoč,
vrh pa nesramno neobljuden. Ma ki so ti ludje?

Več slik je na KLIK!

Slavnik, 15. marec 2010

Kako čas beži.:)
Ma mi se ne damo!
Ko sem prišel domov me skoraj niso poznali. Magda ni vedela ali bi v pralni stroj vrgla samo cunje ali kar mene celega.
Med spustom je blato frčalo par metrov naokrog in se v glavnem prilepilo na mene ! Užival ku prasec. Dobesedno!

Še nekaj slik- klik!

Modrasovec, TK-007

Sem se odpravil na Srednjo goro, ma sem nazadnje končal na Čavnu, saj sem edino pri tunelih našel malo prostora ob cesti za odstavit avto. Od Podkraja do Predmeje in še malo navzdol je cesta kot bob steza. Nimaš kje ustavit.
Steza do planinske koče na Čavnu je kar zgažena, na Modrasovec pa je zdaj tudi. Pred mano ni bilo! Najprej se je udiralo le do kolen, nato do koraka, malo višje pa že do pasu in če bi vztrajal še tiste zadnje metre do vrha se bojim, da bi se že do vratu. 🙂

Slikce!

Javornik, TK-013

Kljub snegu je to bolj kolesarska, kot pohodniška tura na Javornik.
Parking pri nekdanji gostilni pri Vodnjaku nad Colom, nato zamenjava vozila in po 6 km še malo peš.
Narava je bila…ufaaaa. Samota je bila tudi ufaaaa. Kako sem izginjal v zametih pa ni za govort.

Več fotografij je tukaj!

Špičasti vrh, TK-016

Malo nad Colom, pri Cencu se začne drugi svet. Tu je zmeraj sneg, tu zmeraj piha, tu se začne zima. Začela se je tudi tokratna MTB tura proti 1128m visokem Špičastem vrhu. Prvi del poti je bil celo prevozen, preostali del pa je bilo peš uživanje. Razgledov danes ni bilo! Jih je zmanjkalo!

Fotografije!

Mali Golak, TK-003

Sem tako dobro ponucal rotor od zadnjega kolesa, da sem bil danes za kazen spet peš.
Slučajno je bilo sonce, slučajno je še nekaj dopusta in slučajno sem v Ajdovščini zavil proti Predmeji in še par kilometrov naprej po zasneženi cesti, ki vodi proti Mali Lazni. Puntota sem stisnil ob strani in se odpravil peš proti Iztokovi koči in Golaku.
Na vrhu bil čisto sam, dva italijana sta itak prišla le pojest vsak svoj panin tako, da sta se v par minutah pobrala v dolino. Telefon je pozvonil le enkrat in še takrat sem ga “slučajno” preslišal.
Zasnežena narava pa je pravljica, vam povem.

Fotografije.