CQ WW WPX RTTY Contest 2018, SOAB HP

Zadnje priprave na letošnji CQWW WPX RTTY Contest so se začele že v sredo, ko
sem zaradi zasnežene in poledenele makadamske ceste za na Kokoš, s sanmi peljal del opreme na hrib.

V četrtek sva z Lilijano odnesla na vrh še ostalo opremo in band pass filtre, ki jih je posodil Kristjan S50XX. Te sva dala v nahrbtnik, v drugi rucak pa je šla še ena Kenwood TS590 postaja.

V petek sem bil za šerpo kar sam, se otovoril z dvema polnima nahrbtnikoma in jo zvečer po mraku, po bližnjici mahnil na vrh.

Tehnične težave so se začele, ko je po priključitvi na novo narejeni kos koaxa med filtrom in 6×2 škatlo prekinjal. Nadaljevale so se ponoči v snegu, ko je bilo treba
eno od dveh faziranih vertikalk za 40m podreti. Po trdni temi, v snegu, pri -3C sem razvlekel nadomestni kos antenskega kabla.
Medtem so v bližnjem grmovju lomastili divji prašiči, ki so mi adrenalin pred začetkom tekmovanja še dodatno dvigovali. Zato sem popravilo antene raje pustil za naslednji dan. Ampak tudi takrat je nisem uspel popraviti in sem zato delal le z eno vertikalko.

Zadnji večer je na 40m anteni ponovno narastel SWR. Odpovedal je še ta drugi na pred ctestom narejeni povezovalni koax.
Naslednja uganka, ki se je pojavila šele v soboto je tudi bila, zakaj mi že 100W oddaje moči na 20m bandu sesuva N1MM. Od kje zdaj ta RF. Ko zavrtim film dogajanja malo rikverc vidim, da sem BPF filtrom po navadni žici pripeljal 12v napajanje za ventilatorje. Odklopim drat, ga zvijem v klobčič in že lahko delam s kilovatom, brez, da bi imel PC težave.

Povratek v resnični svet se je začel v ponedeljek ob 4. uri zjutraj, ko je bilo treba po temnem gozdu in po poledeneli poti v dolino in direkt v službo.

SO2R je zakon, oziroma 2BSIQ  je zakon

Glede na rezultate in število zvez, ki jih v raznih tekmovanjih napram meni delajo SO2R postaje je logično, da me je zanimalo delo z dvema postajama.
Kot sem razumel in kot je bilo videti se klasičen SO2R uporablja tako, da se na prvi postaji recimo greš RUN (kličeš CQ), druga pa je na drugem bandu
in z njo pobiraš tako zveze, kot množilce. Menda se SO2R dela tako. Meni se to nekako ni zdelo logično. Zato sem že lani naizmenično klical CQ. Ker si nisem prebral
N1MM navodil, je bilo s preklapljanjem med postajama kar nekaj telovadbe po tipkovnici. Letos sem si navodila prebral in si prihranil precej nepotrebnega skakanja po tipkah.
Kmalu sem naletel na CT1BOH webinar, ki je razlagal ravno takšen način dela in prikazal kako optimalno izkoristiš čas. In ker sem še nov in neuigran v SO2R se mi ta način, to je 2BSIQ, zdi zame najbolj posrečena varianta.
2BSIQ je kratica za “2 Band Synchronized Interleaved QSOs” ali po naše “vsklajeno prepletanje zvez na dveh obsegih”.
Kaj počnem? Ob vklopu Ctrl-B v N1MM preide la-ta v Doublet CQ stanje kar pomeni, da pošilja izmenični CQ na prvo, nato na drugo postajo in tako naprej.
Prva postaja, ta ima PA, prva pokliče CQ, druga postaja je medtem na sprejemu. Ko se CQ na njej konča preide na RX, medtem druga postaja (solo, brez PA, itak) preide v CQ. Tako sem med klicanjem cel čas na oddaji. Enkrat na enem, naslednjič na drugem bandu.
In rezultat? Nikoli mi ni dolgčas. Skoraj vedno se na enem ali na drugem bandu kdo odzove, oziroma ga pokličem sam.
Vem, da je marsikomu vse to že znano, ma meni do sedaj ni še nobeden povedal, da se lahko tudi tako dela in se zraven še fajn zabava.
*******************************************
CQ WPX RTTY Contest
Summary:
Band QSOs
————
80:    614
40: 1008
20:      95
15:
10:
————
Total: 1717 Prefixes = 746 Total Score = 5,673,330

 

CQWW 160m CW Contest 2018 – S53X

SOHP(A)
Total:  QSOs = 1268
State/Prov = 19  Countries = 72
Total Score = 609,154
 Vertikalna farma – 80m, 2x40m + 160m

Prvi letošnji contest  se je začel že v petek zjutraj, ko  sva z Lilico začela dan s postavljanjem vertikalke. Grmovje in drevje je terjalo svoj časovni davek. Vse nekaj drugega je postavljat te visoke antene na travnatih in neporaslih površinah, kot pa sredi Kokošjega grmovja.
Prva noč se je končala z nekaj čez 600 zvezami. Svetli trenutki so bili denimo klici na moje  CQjanje od  ZC4A ekspedicije ali redkega 4J4K iz Arzejbadžana. Prijetna je bila tudi zveza z na novo priznano DXCC Kosovo in sicer je Tine (S50A), ki je takrat bil za postajo Z60A, ob koncu hitre zveze voščil še »Milos GN«. To noč je bilo narejeno tudi okoli 50 zvez iz severne Amerike.
Sobota je bila namesto počivanju in spanju, namenjena šraufanju in montaži nove UHF antene za prihajajoči repetitor, ki bo postavljen na Kokoši.
 UHF antena za S55DSN repetitor

Potem je prišel večer in ponovno uživanje v tekmovanju. Na CQ so prihajali tudi taki kot je recimo 5H3EE iz Tanzanije in drugi. Zjutraj je bilo v dnevniku  skupaj 1110 QSO in 500k točk. Niti enega signala iz NA nisem zaznal.

 QSO po urah

Nedeljo sem v glavnem prespal in že nestrpno čakal nadaljevanje ob peti uri popoldan, ko se je bližal sončni zahod. Še prej sem pospravil postavljeno L anteno, s katero sem tudi mislil delati, a je bil šum na njej napram vertikalki tako visok, da so bili nanjo slišani le signali nad S9. Proti jutru je kot kaže že vsem zmanjkalo korespodentov in začelil se je lov vseh EU postaj za vsakim, ki se je prikazal na bandu. Odvijali so se pravi pile-upi na navadne EU postaje. Isto, vendar še bolj drastično se je odvijalo zadnji večer. Kot po pravilu, so bili vedno pred mano S53O, S51V, S57Q in S50K. Šele nato je prišel na vrsto S53X. Malo »demoralizajoče« , ma se hitro navadiš.

 “Field day style” ali “Še dobro, da me kdo sliši.”

Nedeljsko nadaljevanje je polepšal A71SJ iz Saudske Arabije, ki je priletel na moj CQ, medtem, ko ga pol ure pred tem v pileupu, nikakor nisem uspel narediti. »Ha in your face.«
Po 28 urah dela, le dve uri pred koncem, se me je lotil glavobol. Čudna reč. Vzrok in posledica sta bili odpravljeni v le nekaj minutah in sicer takoj za tem, ko sem zvok lastnega klicanja v slušalkah zmanjšal iz maksimalnih 10 na le 2 stopnjo slišnosti. »Porkodindijo, kdu je dal na maksimum?«

TNX vsem 42 S5 postajam v LOGu, da so poklicale in »svojim« dali pike.
TNX Lilici za pomoč pri postavljanju antene.
TNX tudi Marijotu Z6/S56A, ki si je vzel čas in je poklical s Kosova.
En ciničen TNX tudi vsem, ki ti že po 10 sekundah (max trajanje zveze na drugi QRG) ugrabijo frekvenco, na kateri  si bil do tedaj. Enega Poljaka SN, ki se me je na tak način, le po 6 sekundah lotil, sem gladko ignoriral, nakar sem bil deležen od neskončnih QSY do LID in za konec še par 99. Ampak meni se ne mudi nikamor. Njemu se je. Imam jaz cajt, če je treba tudi do pete ure zjutraj, ko je treba iti v službo.  Po nekaj minutah je odpujsal v drugo nekaj sekundno prazno digitalno luknjo, ki jo je ugledal na waterfallu.
Zadnja ura mi je dala še Indijo VU, Tajsko E2X in prav zadnja minuta tekmovanja še Japonca JH4UYB.
Narejeno je bilo 1268 zvez in 91 množiteljev, kar je zneslo nekaj čez 600k točk.

Zdaj pa je treba samo še anteno podret in pospravit.

 Minutka po končanem contestu

Remote stikalo

V LAN omari na JN65WP je od danes montirano 4 portno LAN remote stikalo.
Dva porta sta že zasedena z dvemi IP kamerami, ki sta zdaj pod polno kontrolo. Tudi kar se tiče napajanja.
Remote je narejen z Arduino Uno in nekaj dodatnimi komponentami.

S polnim nahrbtnikom proti vrhu hriba 

Montaža in drobovje Arduino Remote stikal. 3 in 4 sta že zasedeni z IP CAM.

Še zadnji pogled v omaro, preden se zapre.

 

 

 

Časovna kapsula v rotatorju

Rotator Kenpro KR-400

Je prvi in edini kupljen rotator, ki sem ga kadarkoli imel. Je še iz časov, ko ga je bilo treba iz sejma v Pordenonu, domov prešvercat. Spomnim se, da sem nekje pri Opčinah odvrgel kartonasto škatlo in rotator dal k rezervnemu kolesu Yugota. Tako je pristal na 21m stolpu in kar nekaj let obračal antene. Vse do 4. januarja 1991, ko mi je nekajdnevna burja podrla stolp. Rotator je z malimi poškodbami, ki so bile hitro sanirane preživel in na od takrat naprej 15 m stolpu obračal antene vse do lani (2016), ko sem moral stolp odstraniti.
Sevisiran (podmazan) je bil nazadnje 1992 leta. 2002 mi je strela skurila oba čipa (741 in 5548) in od takrat do danes je delal brez težav.

Ta vikend sem ga odprl in presenečen ugotovil, da so zobniki kot novi, nepoškodovani, neobrabljeni in še vedno polni masti za mazanje ležajev pri mešalcu za beton. To je bilo takrat pri hiši, hi.
Ko sem komando rotatorja, zato, da bi zamenjal odrezani napajalni kabel, odprl, me je čakalo prijetno presenečenje, ki sem si ga pustil pred 15 leti, ko sem jo nazadnje odprl. Listek z zapisanimi barvami žic v kablu za napajanje rotatorja ter vrečka z rezernima čipoma in listek z datumom.

Rotator je bil mnogo let pritrjen le z dvema vijakoma, saj sta se druga dva odvila in odpadla, pa je še vedno vrtel antene. Mast je bil 4 metre visok in ni bil nikjer uležajen. Ležaj, ki je bil na vrhu stolpa, pol metra nad rotatorjem, je popustil kmalu po montaži. Ta tip motorja nima zagozde, ki bi blokirala glavni zobnik (kot npr. Ham IV) in držala med vetrom vedno isto smer. Prepričan sem, da je zato vsa ta leta brez okvar zdržal vsa neurja in sunke vetra, saj se je pod pritiskom počasi obračal k najmanjšemu uporu vetra. Japonci so že vedeli kako močna burja je na Krasu,hi.

Zdaj je spet pripravljen, da se poda na burji izpostavljeno lego. Tja, kjer mu je dom. Med antene.

4. januar 1991
4. januar 1991

 

JARTS 2017 contest

Tekmovanje sem začel kot SO2R. TS 590SG je bil prvi radio, drugi pa TS-590S. V nedeljo dopoldan se je ta drugi odločil, da bo nagajal in ker se z njim nisem hotel prerekati, sem ga kratko malo ugasnil. Nadaljevanje je bilo SO1V.
Zabava je trajala vse do prihoda nedeljske nevihte z grmenjem, ki se je vrha Kokoši držala cele 4 ure. Po eni strani mi je bilo žal izgubljenih okoli 150 zvez, ki bi jih v tem času lahko naredil, po drugi pa sem je bil vesel, saj mi je dovolila, da sem ta čas izkoristil za prepotrebni spanec.
Kljub temu, da sem za sprejem imel pripravljene tudi Beverage antene, jih nisem uporabil niti za eno zvezo. Ugotavljam, da jih  za RTTY sploh ne rabim in jih v naslednjem RTTY contestu ne bom niti pripravil. Na spodnji sliki je končni rezultat.

Kot kaže spodnji graf je bilo največ zvez 144 z Japonsko, tri manj z Rusijo, ki ji sledijo Američani 131. Mnogo je tudi Ukrajincev, Nizozemcev, Italijanov …

Anten pa soraj ni potrebno obračati saj je skoraj vse v dveh smereh. Na 40 in 300 stopinjah.

Kar trdim že nekaj let, HAMi izumiramo.
V tem tekmovanju smo si izmenjevali tudi starost. Barve v grafu so starostne skupine po letih (najstniki, dvajsetletniki, trideset….), številke pa povedo število zvez v starostni skupini. Najmlajši, oziroma najmlajša je bila 12 letna UR5QSS Svetlana iz Ukajine, najstarejši pa 92 letni John G3RSD iz Anglije. Graf sem izdelal s velikim veseljem, saj potrjuje, da sem še mlad. 🙂

 

SCC RTTY SOSB 40M Contest

edit: 25. 10. 2017

SOSB 40M
Po dolgih letih sem se odločil, da spet delam v SCC RTTY contestu. Odločitev je bila za SOAB kategorijo, s klubskim znakom S58K. K temu cilju so bile usmerjene vse aktivnosti zadnjih 14 dni pred tekmovanjem. Da sem si zadevo še bolj otežil, sem se odločil za SO2R. Na kratko, na koncu sem pristal v SOSB 40 kategoriji.

Preskok v drugo kategorijo je bil izveden že v prvih minutah tekmovanja. Vzrok je v navezi HP-tribander-PC. Scenarij je sledeč: pokličem CQ, vse OK. Vpišem znak korespodenta, OK. N1MM gre na sprejem, OK….eh… NI OK. Didl didl didl di vztraja in ne pusti postaji na sprejem. Ugasnem postajo in je OK. Oziroma ni OK, ker mi je medtem druga postaja že oddala raport, ki mi ga seveda ni izpisalo. In tako nekajkrat. Na vseh treh višjih bandih. Ker sta 40m in 80m anteni malo dlje, poskusim kako dela tam. Tam ni težav. Zdaj se je treba le še odločiti ali delati LP ali Single band. OK, pa nisem kupil ojačevalca za to, da bo samo stal na mizi. Torej HP in single band. Zdaj se je treba spet odločiti kateri nižji band. Hm, na 40m bo največ zvez in največ časa odprt band.  Zmenjeno. Single op, single band, 40 metrov.na Kokoši

SO2R ideja je padla v vodo že v soboto ob treh zjutraj, ko v večeru s petka na soboto nisem uspel prepričati Icoma 706 in PC’ja, da bi sodelovala. Nima smisla razlagat kaj je šlo narobe, ker je preveč tega. Pa drugič.
Petek sem porabil za to, da sem sestavil in postavil 2 el. Moxon za 15m band. Drugi dan zjutraj sem jo lepo pospravil, ker je bila mišljena le za SO2R. Kljub temu, da je bila skoraj na tleh, se je pustila zelo lepo poglasiti. Sicer zelo na ozko, ma tudi RTTY na 21MHz ni ne vem kako širok. 15€, ki sem jih dal za materijal ni bilo vrženo proč, antenca je namreč razstavljena in spravljena. Pa drugič. 21 MHz Moxon antena

Beverage antene, ki jih je nazadnje obiskala strela tudi niso delale. Petek zvečer je bil idealen čas, da ugotovim kaj je narobe. Ker so bili W7IUV predojačevalci  popravljeni, vse špule v bilo kateri mogoči varianti povezani z anteno zamenjane, enako upori na žici, je padel sum še na zadnjega udeleženca v Beverage sistemu, na napajalni koax. Na enem koncu ga kratkostičim in glej, stika »nema bit«. Odkopam 30m dolžine RG-6 in kaj hitro najdem nekaj zoglenelih izhodov, kjer si je strela izborila pot iz koax opleta, ki jo je imel ujeto.  Spet so bili na delu spajkalnik, lopata in kramp. Popravljeno, ampak še vedno nisem zadovoljen s sprejemnimi antenami. Ne delajo kot so pred udarom strele. Čakam hladnejše dneve, da zadevo takrat saniram. Drugič. izhod strele iz RG6 koax kabla

Ostala tehnika je med tekmovanjem delala brez težav. Vmes sem še malo primerjal signale na sprejemu med vertikalko, Beveragem in NVIS na tretji strani. Odgovora katera antena je boljša ne more dati nihče. Vse je odvisno od pogojev in predvsem od kota signalov, ki padejo na antene. Enkrat je ena v prednosti, nato v naslednjem trenutku bi že prisegel na drugo ali tretjo anteno. Ni kaj, preklapljati bo treba. Na oddaji sem se malo poigraval s TX na vertikalki, nato TX na NVIS in še TX na obe hkrati. TNX S51WND, da sem lahko testiral stackerje in tako videl ali in kakšne so razlike. Rezultat je podoben zgornjemu. Nič določenega, enkrat tako, drugič tako.pa tako lepo se je poglasil

V tekmovanju sem poklofal kar se je poklofati dalo. Kdor me je poklical je bil 100% v LOGu, kogar sem klical, pa sem kljub moči moral včasih čakati vrsto, da sem bil zadnji v njej. Kot kaže imam odlično DX anteno, ki pa ima to lastnost, da preskakuje evropske postaje. NVIS pa tudi nese le do 300 km, kot pravijo. Kar je vmes med EU in temi 300 km, je pa »zadnji v vrsti« način dela.
Na CQ mi je prišlo nazaj 7 JA postaj in le enega Japonca sem moral iti poklicat na njegov QRG.  Prve USA postaje so bile slišne ob 22:30 uri. Predvsem kot odziv na moj CQ je v dnevniku 58 USA.  Kar jih je bilo treba iti poklicati je padlo od prve. Tukaj so bili drugi iz EU v vrsti za mano, hi.  Ker sem moral iti zaradi enega ZL na njegovo frekvenco, sem bil za povračilo deležen odziva še enega ZL, ki se priletel na moj CQ. Ena in ena je dva ZL.
Vmes me je tudi enkrat zmanjkalo skoraj za dve uri. V polsnu se mi je zdelo, da nekaj škripa in piska, nekakšen didl didl didl di, ki ga nisem uspel povezati s tekmovanjem. Zato se opravičujem vsem, ki so me takrat klicali, vendar niso bili slišani. Očitno sta me kramp in lopata preveč zdelala.
Zabava se je končala nekje okoli desete ure in pol dopoldan. Do konca tekmovanja je bilo le še trmasto vztrajanje na CQ, ki pa je vseeno prineslo 15 QSO.
Rezultat :
426 QSO,
68 množilcev
in nekaj čez 68k točk.

Krivi sta pokončni črti

Zdaj mi je jasno zakaj se mi je pokvaril USB port na Kenwoodu, zakaj so zgoreli USB porti na računalniku, zakaj je razneslo upore na Beverage anteni, zakaj je smctl box izobličilo in odprlo, zakaj mi je stopilo navitja, zakaj sežgalo predojačevalnike na sprejemni anteni, zakaj sem v EUHFC tekmovanju ostal brez RX anten. Krivi sta tile dve pokončni črti, ki sta nastali tik ob anteni v gozdu.