S53X hamradio

IARU HF Contest  S50HQ,  160m-CW

Lokacija: Trstelj, radioklub Nova Gorica  S53S
Op.:  Marko S50N, Tadej S52X, Miloš S53X
Tehnična pomoč: Aljoša S52K, +Dominik

S klubske postojanke Radiokluba Nova Gorica S53S na Trstelju sem tudi letos s člani tega kluba delal v eni od ZRS ekip S50HQ. Delali smo na 1.8 MHz območju v CW načinu dela. Za potrebe tega tekmovanja smo zadnje dneve pred začetkom postavili 20 m visoko vertikalno anteno z dvignjenimi radiali, ter usposobili nedelujoče Beverage sprejemne antene.

Miloš S53X, Mark S57AV, Marko S50N in Tadej S52X

Bili smo ena od 12 S50HQ postaj, razpršenih po celi Sloveniji. Aktivni smo bili na vsakem od tekmovalnih področij 1.8, 3.5, 7, 14, 21 in 28 MHz, po ena postaja v CW in ena v SSB načinu dela. Tekmovanje se je začelo v soboto 8. julija 2017 ob 14. uri po lokalnem času in je trajalo do nedelje 9. julija 2017 do 14 ure.

Priprave
Teden dni pred tekmovanjem je Tadej S52X pripravil dva PCja, ki smo ju nato potrebovali za delo RUN postaje in postaje za pobiranje. Ker je hkrati tudi sysop S50ARX skimmerja, je le tega konfiguriral tako, da je bil optimalno nastavljen za celotno S50HQ ekipo. To je za 12 postaj, na najmanj 12 različnih lokacijah po državi. Z S52K sta v kontejnerju  na Trstelju montirala novo klimatsko napravo.

V sredo sem S53X pregledal in popravil Beverage sprejemno anteno za USA smer, ki je bila poškodovana zaradi strele. Drugi Beverage (JA smer) je bil popolnoma uničen tako, da se ga ni dalo »samo« popraviti.

V četrtek popoldan so S52X, S52K in Dominik postavili vertikalno anteno z dvema dvignjenima radialoma.  Ker se jim je delo zavleklo vse do polnoči, so dokončanje (še dva radiala) in uglaševanje  pustili za naslednji  dan.

nočni pogled na Tržiški zaliv

V petek, le dan pred contestom, sem postavil popolnoma novi Beverage za JA.  Popoldan se mi je pridružil še Tadej S52X in nadaljevala sva z dokončevanjem in uglasitvijo vertikalne antene. Delo se nama je zavleklo pozno v noč  ali bolje rečeno proti jutru, saj je bila zadeva zaradi napak, ki so se sproti pojavljale,  končana šele ob dveh zjutraj.
Oddajna antena deluje, sprejemne antene delujejo, enako tudi  setup v shacku.
Do kontesta je tako preostalo manj kot 12 ur, ki jih je treba namenit počitku.

Contest time

Uro pred začetkom tekmovanja smo se v na novo klimatiziranem kontejnerju na S53S lokaciji na vrhu Trstelja  dobili Marko S50N, njegov sin Mark S57AV in Miloš S53X. Naredili smo še zadnji test naprav, anten in njihovo povezljivost. Ker je vse delalo kot je bilo noč prej nastavljeno, sva  S50N in S53X prve ure IARU ctesta, ko na 160 M bandu še ni pogojev za delo, namenila spoznavanju dela na postajah, uporabe tekmovalnega dnevnika, predvsem pa strategiji dela dveh postaj na istem bandu.  Miloš S53X je bil RUN postaja,  Marko S50N in Tadej S52X, ki se nam je ponoči pridružil (direkt z ohceti, ne svoje), pa sta bila postaja za pobiranje.  Ker je po pravilih tekmovanja na oddaji lahko istočasno le en signal, se morata oba operaterja za učinkovito izrabljen čas optimalno uskladiti.  Z Markotom sva se hitro ujela. S53X je klical CQ, S50N pa je medtem iskal in klical postaje, ki jih še nisva imela v tekmovalnem dnevniku.  Toliko o načinu dela.

vertikalka v nedeljskem jutru

Bere se kot, da je bilo vse idealno, v realnosti pa le ni bilo tako. Že res, da je tehnika delala brez težav, da je klima prijetno hladila prostor in da so se nas denimo nevihte za mišjo dlako izognile. Bistvo je bilo očem ali pravilneje ušesom, skrito.  Tu mislim predvsem na propagacije. Te so na 1,8 MHz v poletnih mesecih že tako ali tako nikakršne, če pa k temu dodamo še precej električnih praznjenj iz neviht v bližnji in daljni okolici, potem je recept za težko delo popoln.
Pod večer, ko se je 160 m band začel odpirati in smo začeli z resnim delom, se je severneje od nas, nekje na tromeji , pojavila nevihta. Ta je s svojimi razelektritvami vplivala tudi na naš prejem, 130 km južneje. Šum na bandu je narastel in je tak ostal skoraj celo noč, vse do jutranjih ur. Vmes je ob vsaki streli še glasno prasketalo in pravilni sprejem postaj, ki so nas klicale je že mejil na čaranje. Ob prvem klicu sem po navadi sprejel le nekaj črk, ob ponovitvi še par drugih in pri naslednjem ponavljanju znaka se je s skrbnim premetavanjem črk in njihovo logično razporeditvijo le dalo sestaviti pravilni znak klicajočega.  Izjeme so bili le signali, ki so bili okoli S9, ostalo je bil le en velik izziv in treniranje koncentracije, ki pa ni popustila vse do jutra, ko se je band počasi zaprl. Marko S50N je cel čas spremljal dogajanje v bandmapu in ga vestno čistil. Nevihta s severa se je počasi premikala severno od nas in njen spodnji del se je na srečo spustil samo do Nove Gorice tako, da nam zaradi varnosti  ni bilo treba izklopiti naprav in anten.

A je to …

Sredi noči je prasketanje na sprejemu ponovno naraslo. Pogled na razelektritve, ki sem jim sledil na internetu je pokazal, da se nam nevihtni oblak iznad Furlanije počasi približuje. K sreči se je tudi ta nevihta izognila Trstelju in je svojo pot nadaljevala  ob obali, le nekaj kilometrov južneje od nas. Dež, ki ga je prinesla s seboj je tudi vplival na lastnosti našega antenskega sistema, ki se je zaradi mokrote malo poslabšal.  Oddajno moč smo zato zmanjšali za polovico in med dežnimi kapljami nadaljevali s sestavljanjem morse znakov, ki so bili zakriti nekje med dežnimi kapljami  in poki razelektritev neba .
Ker je bil še »zmatran« od ohceti, sva se Tadeja usmilila in mu »dovolila«, da se je zjutraj za nekaj časa le usedel  za postajo.

Zaradi prej omenjene statike, razelektritev in očitno tudi slabših propagacij, smo glede na lansko leto naredili za petino slabši rezultat. 410 QSO letos,  550 QSO lansko leto.

vertikalka z elevated radiali

Iz službe v službo. Direkt. Vmes je bilo 100 km poti ter dve uri vožnje. In pa petek, sobota, nedelja in ponedeljek.  Še bolj vmes pa Digifest in FD contesti.

število tipk se z leti vse bolj povečuje

Sobotno jutro se je začelo z Digifest tekmovanjem. Po dolgih letih (moji PSK31 in FeldHell začetki so v letu 2004) sem ponovno delal v PSK in Feldhell načinih zvez. Hellschreiber ( izumil ga je Rudolf Hell davnega 1930 leta) mi je še vedno zanimiv in privlačen, predvsem njegov zvok.

Popoldan, ko se je po osmih urah končala prva Digifest perioda, se je že začelo 24 urno Field Day tekmovanje. Tokrat se je ABL udeležil le kot fiksna postaja, septembra bo pa, vsaj upam, vse drugače. Takrat gremo v naravo in bomo sodelovali v eni od /P kategorij.

Feld Hell na ekranu

Po koncu 24 ur FD kontesta pa um in telo še nista bila dovolj utrujena in spet se je ponudila priložnost sodelovanja v Digifest tekmovanju, v njegovi zadnji periodi. Tokrat nisem eksperimintiral z različnimi načini dela, ampak sem ležerno vztrajal na PSK63. Nekaj pile-upa je bilo prvih 20 minut, ko sem se pojavil na bandu, kasneje se je pa lepo umirilo in zveze sem bolj kot ne vlekel iz šuma na frekvenci.

Jutro je prineslo pospravljanje radialov antene, koaxa in čiščenja za seboj. In gas v službo.

80m in 40m vertikalki med sobotnim sončnim vzhodom

Po tem, ko sem v zadnjih mesecih sodeloval v glavnem v SOSB (single operator single band) kategorijah in mi je počasi postalo dolgčas, sem ob eni
telefonski priliki to omenil Boštjanu S55O, nakar sem v trenutku dobil kontra udarec. Rekel je samo:« potem je pa čas, da greš delat vse bande«. Sprva mu nisem verjel, pravzaprav, v resnici sem se bal, da kaj takega nisem sposoben in da se bom osramotil. Ma ne pred vami, predvsem me je bilo sram pred samim seboj.
Saj veste, tisti naš človeški ego je vsega kriv. Ko se enkrat prepričamo kakšni smo, čeprav nismo takšni niti približno, le želimo si tega, potem si je težko naliti čistega vina.
Na ABL lokaciji sem s pomočjo S56GD postavil na 12m stolp Eco tribander. Nazadnje je bil tam za WRTC 2000. Antena je bila potrebna manjšega servisa (vijaki, rf choke) in za potrebe sodelovanja ABL v ctestih zaenkrat zadostuje. Na robu posestva (beri zemlje na vrhu hriba, ki je v občinski lasti), to je na samih JLA okopih, stoji lambda četrt vertikalka za 40m. Ravnotežje ji pomagajo držati štirje dvignjeni radiali. In ja, dela. Kar slišim pade v prvem klicu. S kilovatom in pol. Na istem JLA okopu, na istem robu občinske parcele je zdaj tudi enaka vertikalka za 80m obseg. Ta je malo višja (saj veste, kajne hami, enkrat višja), zato ji pomaga držati ravnotežje osem dvignjenih radialov. Ne me spraševat tistih tehničnih vprašanj kot so, zakaj so na 40m 4 radiali, na 80m pa osem. Odgovor je, da zato, ker se mi je zdelo, da bo tako delalo bolje. Stvari delam pač po občutku in če se mi zdi, da bo tako bolje, potem tako tudi storim, se v to prepričam in verjamem, da sem imel prav. Recimo temu HAM placebo. Saj tudi ženske kupujejo obleke po občutku, opremljajo stanovanje, rojevajo otroke, celo avtomobile kupujejo po barvi in na konec koncev, ne falijo prav nič. Na vprašanje, če antene delajo je torej lahko le en odgovor. Delajo. Slišim pa tisto, kar slišita 360 m dolga beveriča, eden na cca 30 stopinjah (JA), drugi pa v smeri okoli 300 stopinj (USA). Toliko o antenah.

Kontest time

Band QSO
80: 518
40: 820
20: 768
15: 244
10: 17
Total: 2367
Prefixes 812
Total Score 4,206,972

Zaradi neizkušenosti v SOAB (single operator all bands) sem se pripravil tako, da sem pogledal kdaj so lansko leto najbolje uvrščene postaje iz okolice imele obvezno pavzo. SOAB kategorija je kot vemo, ali pa tudi ne, omejena ne 36 urno delo, napram 48 uram za multi op kategorije. In tako sem se, kot pijanec plota, tudi držal na listek napisanega urnika. Je bilo kot v vojski. Ob tej uri vstat, ob tej uri klofat na 20m, nato prešaltat na 40m, skočit vmes pogledat ša malo ARX skimer kaj pravijo na 15 in 80 metrih, ob tej in tej uri iti spat, pa spet vstat, klofat tam kjer piše na plonk listku, pa spet spat …… in tako vse do tedaj, ko so se mi »zgodile propagacije«, ki so pomešale pred kontestom zadana in napisana pravila. Potem pa je šel bik tja kamor je šel že štrik. Spet sem delal po občutku, skakal po bandih (vmes razmišljal kako bi bilo življenje lepo, če bi imel na linearju napisano tisto črko A in tako vse do bridkega konca, to je do 23.59 GMT. Vmes se je pa dogajalo. Užival sem 100 na uro. Vsako minuto, vsak trenutek tekmovanja. Vsak preklop postaje, ko preide iz oddaje na sprejem je en mikrokozmos v vesolju 30 urnega kontesta. Užitek v pričakovanju kaj se bo naslednji moment zgodilo, ali bo kdo prišel nazaj, zakaj ni nobenega nazaj, ali bo dovolj močan, da ga bom lepo sprejel, ali bo prehitro odkucal svoj znak, ali ga bo po prvi črki pobral QSB, ali prihaja iz smeri iz katere ga glede na trenutne propagacije pričakujem, bo imel veliko številko, bo ta večja od moje, sem cifro pravilno sprejel, ma sem res prepričan, da je dal točno tisto številko in tako v nedogled. Majhni, mikroskopski trenutki, ki so koščki, ki sestavljajo kontest v celoto. To je to. Uživanje v prav tem trenutku, v sedanjem trenutku, ki nam ga ponuja tekmovanje. Vsak ve koliko
je vložil v pripravo samega tekmovanja, koliko je bil za to pripravljen vložiti (tako denarja, kot truda in svojega časa) in zato tiste številke, ki nam na koncu povedo končni rezultat v primerjavi s sotekmovalci sploh ni pomemben. Ne bom lagal. Lepo je videti svoj znak  bolj proti vrhu, saj je to dokaz, da si z vloženim dosegel toliko in toliko, ampak point so prej omenjeni, tisti mikro trenutki, ki jih
je v celem tekmovanju skoraj nešteto.

Aja, kontest time. Je letelo, pa se je ustavilo, pa sem prešaltal band, pa so me na nižjih bandih s klicem presenetile postaje iz pacifika ali daljnega vzhoda, ki so se odzvale na moj CQ, pa Mount Athos, ki je klical v prazno, pa VK6 CQjanje brez odziva, pa veselje, ko je denimo poklical S51A, ali S50B na 80m, ali S55W in popolno presenečenje S51WND denimo.

Fantje in punce, hvala vam vsem, da ste delili z menoj te lepe trenutke letošnjega WPX CW tekmovanja.

Ceku vordvajd deiks kontest, 80 meters, singl operator singl band, haj pauer (asisted) …ufffaaa..

Zadnje ure tekmovanja so bile polne sprostitev

Precontest
Pravila pravijo, da contest traja 48 ur. Menim, da sem krepko prekršil ta pravila. Meni se je dejansko začel že par mesecev prej, takrat, ko sem se odločil zanj in za setup v tekmovanju.
Zadnji četrtek pred ctestom je bilo vse skoraj nared. 4SQ je bil pripravljen, enako beverage anteni. Na žalost pa je bila ta pripravljenost še v škatlah ali na poti na lokacijo. Eno so želje in načrti, drugo realnost in dejansko stanje. Zase še vedno mislim, da sem vsemogoč, da vsako stvar, ki si jo zadam naredim sam,  vendar opažam, da  ni več tako. Na realna tla sem bil postavljen že med poskusom dviga prve vertikalke. Ni in ni šlo. Še najbolj vesel sem bil, ko se mi je med prvim nasilnim dvigom, 18 m vertikalka spodaj prelomila. Namesto žalosti, se mi je zarisal nasmeh. Če se sam nisem mogel odločiti kaj storiti, je pravo potezo očitno povlekel nekdo drug. Moj angel varuh.  Med neuspešnimi poskusi dviga vertikalke sem že razmišljal, da je najbolje, če vse skupaj pospravim in se odpravim domov ter tako izpustim, kot že toliko drugih,  tudi letošnje WW  tekmovanje.

18 m visoka vertikalka je stala tik ob krmišču divjih prascev

Ja, tudi taka improvizacija deluje.

Čas in energijo sem zato nato vložil v samo eno vertikalko, ki je zato bila deležna še dodatnih štirih dvignjenih radialov. Ali je to dejansko kaj pomagalo ne bom nikoli vedel. Verjamem pa, da je končnih osem elevated radialov precej pripomoglo k temu, da je v ctestu med prebijanjem pile-upov ob klicanju multiplajerjev, pomagalo. Klic ali dva in že je bil DX logiran. Na ta način sem bil odsoten s svoje CQ frekvence le za nekaj sekund in  sem jo lahko obdržal. Prav neverjetno je, kako hitro se najdejo postaje, ki izkoristijo deset sekundno tišino in  začnejo brez vprašanja klicati na “tvoji” frekvenci. To neprijazno prakso sem zaznal in izkusil tudi lansko leto na 160m, v WW tekmovanjih.
Kljub stalnemu oblaku, dežju in gostim drevesnim vejam, je antena na koncu očitno dihala. Na sprejemu so cel čas enako dihale tudi beverage antene.  100% časa. Ko sem po postavitvi,dan pred contestom, videl razliko sprejema napram vertikalki, ni bilo več dvoma. Zato sem bil cel WW na sprejemu le na beveragih. 100% časa. Prvi beverage je bil v JA smeri, drugi proti USA.

Začetek beverage antene.

In zaključek te iste antene, 300m nižje pod hribom.

Minusi
Skozi tekmovanje je tehnika delovala brez težav in lahko sem le užival ob nabiranju zvez,  brez, da bi mislil na to ali se bo zunaj kaj polomilo ali pa tu znotraj kaj pregorelo in se razletelo. Le moje nepoznavanje delovanja ojačevalnika je krivo, da sem bil v prisilnem polurnem QRT in to ravno v času, ko se je najlepše odprlo proti USA. SWR na anteni je po krajšem izpadu linearja bil namreč zelo visok, skoraj neskončen.  Zdaj …  ali se je antena sesedla sama vase, ali se je v radiale zapletla kakšna rogata žival, ali so prasci med ritjem po zemlji prejedli kabel, ali … ali … ni bilo druge izbire, kot, da preverim stanje antene, ki je bila 50 metrov globoko v gozdu. Ampak …  zunaj je še tema, svetilka ne predere goste megle, srečanje z morebitnimi divjimi prasci, ki imajo krmišče le par metrov stran od vertikalke mi tudi ni bilo kaj preveč všeč. Da skrajšam zgodbo, vse je bilo v redu, le mojea tipanje v zatemnjeni svetlobi prostora za tipkami reseta je bilo krivo, da sem preklopil izhod ojačevalca na prazen antenski izhod.

Če koga zanima zakaj je monitor prelepljen s črnim izolir trakom naj se spomni, kaj se tam ponavadi nahaja in kako je “zateženo” stalno gledat tiste napise, ki, vsaj meni, jemljejo koncentracijo, HI

Čez cel contest je bila v zraku dilema ali je bolje nabijati na svoji frekvenci in tako večati število zvez ali vztrajati prav na vsakem multiplajerju, pa čeprav tam premnogi EU operaterji sploh ne gredo več na sprejem in cel čas le rafalno ponavljajo svoj pozivni znak. Četudi mu DX večkrat pride nazaj, a ga zaradi svoje oddaje enostavno ne more slišati.  Druga stvar, ki je tudi ne morem razumeti se nanaša na naše, S5  hame. Dobro vemo, da če si v tekmovalnem logu, recimo v najbolj razširjenem n1mm  programu, večkrat ali stalno prisoten v bandmapu, da imaš veliko možnosti, da te postaje najdejo in ti s tem tudi tebi večajo rating. E, zdaj pa nastopi težava. Moji vrli sodržavljani, oziroma lastniki S5 znakov,so očitno podvrženi neki, meni sicer nerazumljivi Jugo nostalgiji in z velikim veseljem na DXclustrih (od tod se napaja tudi prej omenjeni bandmap) spotirajo 9A in YU postaje, svojih S5 pa kakor da ni. Prav zanimivo je pogledati kdo in koga se spotira v S5. Prijatelji prijatelje. Tukaj zase vidim eno veliko rezultatsko nišo za izboljšanje tekmovalnega rezultata. V “must to do” za naslednje leto moram dodati prijatelje, ki me bodo pogosto, ma kaj pogosto, stalno me bodo spotirali, pa naj me stane gajbe pive ali pice pri OK Coralu v Stari gori. Na tem mestu se moram zahvaliti redki in edini izjemi, ki me je spotirala ter mi takoj po objavi na clustru zrihtala krajši pile-up. Torej, TNX Jurij S57X.

Eden od elevated radialov

Plusi
Hvala vsem, ki so me poklicali in mi omogočili, da sem se imel vse tri noči tekmovanja izredno lepo. I hev fan, se reče po moderno.

Postcontest
Narejenih 2047 zvez in s tem doseženih okoli 368 tisoč točk ter v treh nočeh preživetih mnogo lepih ur v enem drugem svetu, svetu, ki je  poznanan le HAM’om in pomeni totalen preklop v eno drugo dimenzijo.
Aja, za nepoznavalce, tekmovanje se je odvijalo v telegrafiji, oziroma Morsejevi abecedi.

Selfi.

de S53X
29. 11. 2016