Tinjan je 374m visok hrib med dolinama Osapske reke, plavskega potoka in Rižane. Nekoč je bil dobro utrjena vas. Vrh zasedata antenski stolp in cerkev Sv.Mihaela nadangela z zvonikom iz 18. stoletja.
Tinjan je prebivalcem vseh časov nudil možnost obrambe in je tudi v času turški vdorov nudil ljudem zatočišče saj so se lahko zatekli v utrdbo, ki je stala sredi tinjanskega gradišča. Danes je od starega okopa ostal le še majhen del v smeri proti Ospu, ki je dolg okoli 200 m. Na zunanji strani cerkvene zakristije je vzidano robustno antično kamnoseško delo.
pogled na Tinjan s kraškega roba
Kot sem si zapomnil traso vzpona lahko rečem, da poteka vzpon po … temi. Spust s Kaštelirja in skozi Elerje se je v zgodnji jutranji uri nadaljeval po ulicah Škofij in nato po skoraj ravni vendar na trenutke nesramno strmi cesti do vrha, na katerem stoji vas Tinjan. Vožnja po temi brez prižgane lučke je doživetje, ki me kar malo zastruplja. Občutki so enkratni, nočni mir, zvoki, ki jih čez dan ne slišiš ali se pojavijo le ponoči, morje lučk na levi in desni strani, sam s sabo in s svojimi čutili, pričakovanje prvega jutranjega svita. Stvar, ki se je ne sme zamuditi. Ma enkratno!
Ampak, južni veter me je cel čas spremljal. Bolje rečeno, zaviral, saj je cel čas pihal direktno v prsa. Na vrhu pri cerkvi se je okrepil in odločitev, da postavim anteno na zavetrni, severni strani je bila pravilna. Med redkimi zvezami, ki sem jih vzpostavil skoraj nisem opazil, da se je v nekaj minutah naredil dan.
cerkev nudi zavetje tudi ateistom
Potem sva s tem prijateljem iz antičnih časov naredila še eno skupno fotko, nakar je sledil lep spust po planinski proti Črnemu kalu in kraškem robu nad njim.
se nadaljuje …