Kaštelir nad Elerji je z 244m najvišji vrh Miljskega polotoka in hkrati eno večjih prazgodovinskih gradišč tega območja. Poseljen je bil že v srednji bronasti dobi, to je že pred 10.stoletjem pr.n.št.. Z izkopavanji je ugotovljena prisotnost štirih naselitvenih faz. Srednja bronasta doba, železna doba, pozna železna doba do romanizacije in obdobje od 1.stoletja pr.n.št. dalje. Tudi v rimski dobi je imel Kaštelir pomembno strateško vlogo.
Zelo bogato arheološko ostalino hrani Spomeniško nadzorstvo v Trstu ter muzej v Miljah.
vrh Kaštelirja
BR-034 Kaštelir:
Pot na našo najnižjo, le 244m visoko SOTO, poteka skozi Elerje (na kartah Jelerji). Ko se malo pred vodnim zbiralnikom odcepimo desno nas prijetno preseneti betonska podlaga. Vzrok spoznamo že čez par deset metrov, ko pridemo na poligon s pasjimi ovirami. V nočnem času tukaj staknemo nič kaj dišečega sopotnika, ki se prilepi na gume kolesa. Steza sicer vodi tik ob travniku, katerega odcep ponoči enostavno zgrešim. No, ko ga najdem nadaljujem še dvesto metrov po njem in zadnjih 50m je le še vzponček do stolpa z antenami. Po vrhu samem poteka državna meja in tako zelo je zaraščen, predvsem z robido, da nima nobenega smisla s postavitvijo anten. Zato se spustim tistih nekaj metrov nižje in na platoju pri stolpu je prostora tudi za dipole. Postavitev antene mi otežuje na trenutke močan jugo, ki se je pravkar prebudil in občasno močan dež. Tista klima naprava na kontejnerju oddajnika nudi idealno zavetje. S svojim toplim pihanjem me hkrati tudi suši.
ponoči pri stolpu
Ker je skoraj 3 ura zjutraj se je treba za tiste 4 zveze zelo pomatrat. SOTA lovci ob tej uri spijo in le redki DXarji so na bandu. Ti pa nimajo preveč posluha za EU postaje. Tako 10 minut kličem na najavljeni QRG CQ za SOTO, naslednjih 10 iščem postaje za normalni QSO in ko po večratnem izmenjavanju le pridem do petih zvez sem že sit sedenja na vetru, bičanja debelih deževnih kapelj in mokre riti na že premočeni blazinici.
Po vnovičnem prihodu v Elerje me nenadna ploha prežene v avtobusno čakalnico sredi vasi in tu skupaj z neznosnim smradom, prilepljenim na gumi počivam naslednje pol ure. Presneti dež!
In jebela cesta, kar sem rekel, sem rekel. Tistih pet zvez je občutno premalo. Zato je bilo treba na hitro opravit še eno dnevno aktivacijo Kaštelirja.
Vzrok? Ja zaspani SOTA chaserji in slabe propagacije za lokalne zveze v nočnem času.
Ker je bila prva aktivacija okoli tretje ure zjutraj je normalno, da so vsi zainteresirani že spali. Kot že omenjeno je bil vse skupaj le en lov za tistimi nekaj zvezami, da aktivacija velja, nekega zadovoljstva pa s tem ni bilo. Če nimaš v dnevniku vsaj dva ducata stalnih SOTA lovcev pomeni, da je potrebno zadevo v kratkem ponovit. Zato je bila današnja namenjena točno njim, mojim stalnim “takerjem”, SOTA prijateljem, ki jim in ki mi nudijo toliko zadovoljstva z oglašanjem in z vedno ogromno mero prijaznosti. Njim je bila namenjena današnja BR-034 SOTA. Zaradi tega in seveda zaradi bližine ceste sem odnesel s sabo malo močnejši aku, ki mi je omogočal malo več avtonomije kot ponavadi. Tako sem delal na 20, 30 in na 40m. Šum je bil nesramno visok in res ne vem ali je kriva bližina oddajnika ali so bile le propag tako za nič. Nagibam se bolj k drugi možnosti, saj pred dvema dnevoma tega nisem zaznal.
podnevi pri stolpu
Enkrat sem tudi zbežal z vrha, ker se mi je zdelo, da če useka iz pravkar nastalih črnih oblakov, da bo cilj zagotovo bližji kovinski sosed.
Še manjši namig . Vrh je idealen za vse lenobe, ki se navdušujejo nad turbo aktivacijami. 3 minute in že si na vrhu. Več lahko porabiš le tako, da se nanj odpraviš kar iz Škofij ali z mejnega prehoda. Ampak cesta je kar strma. Na tabli piše 20% vzpon. To je pa za nekatere lahko usodno. 🙂