BR-006 Škodovnik

S5/BR-006 Škodovnik 1260m nad morjem

Fotogalerija: KLIK

1 QSO on 20m CW
3 QSO on 30m CW
41 QSO on 40m CW

To je še eden iz niza zelo osamljenih vrhov v Sviščakih. Pravzaprav, kakor se vzame. Če imam v mislih osamljenost s strani obiska ljudi je to resnica. Nikakor pa ne drži, če se malo pritajimo in napnemo oči. Sto metrov vstran bomo sigurno opazili druge oči, ki se ravno tako naprezajo, da vidijo kaj se dogaja na drugi strani. In to več parov oči! Kot kaže je tukaj raj za srnjad. Malo nižje od vrha, na njegovi severni strani leži lepa, prostrana jasa, ki premore tudi dve lovski opazovalnici in kot kaže se hodi srnjad tja futrat. In na rusko ruleto! Po mojem nimajo pojma kdaj je lovopust! Enkrat gre v redu skozi, drugič gre tudi OK, tretjič spet ni težav, četrtič se vse strese, ko močno poči, petič že pozabijo, da je prejšnjič počilo in da je eden manj v družini in tako si sledijo dnevi, tedni, letni časi in ruleta se nemoteno odvija naprej.

kdo je rekel, da se danes nismo nič noslili?

QSO time:

Vlažne makadamske poti so kar lepo zavirale ugreznjena kolesa. Nič čudnega saj je na 5 cm stiku med gumo in podlago celokupen pritisk moje nekaj čez 70 kilogramske žive teže, 18kg rucaka in pol teže 17kg mtb’ja. Skoraj 100 kilov na par centimetrih. In potem se čudim, ko ne speljem ravno vsake, z mokrim listjem prekrite strmine. Tako je bilo tudi danes. Ni in ni šlo v reber! Ma slabše je bilo kot vožnja po travi! Še po snegu gre lepše saj gume tam kljub velikemu uporu neverjetno dobro grabijo. Tu pa je mokro listje, skrite mokre veje, vlažni kamni. Kaj bi še hotel? Da bi se vsaj malo peljal v hrib!? Ja kajpada! Danes ne!

Po prihodu na vrh je sledilo nekaj minut martinčkanja, nato ogledovanje okolice in iskanje primernega mesta za postavitev antene in postaje, nato je sledilo telegrafijsko veselje in vzpostavljanje zvez, potem opazovanje opazovalcev, ki so nepremično stali oddaljeni kakšnih petdeset metrov, pa pospravljanje vsega nazaj v rucak in že je letelo v dolino.

Alora?

Škodovnik NI razgleden hrib. Je zelo poraščen in primeren predvsem za vertikalne KV antene. Sam dostop je možen tako iz Pivške kot iz Loške strani, saj je celotno področje prepredeno z lepo urejenimi gozdnimi cestami. Sam sem izbral že enkrat voženo in zato poznano pot iz Juršč, mimo Dedne gore do gozdarske koče na Križišču (kota 1080) in v nadaljevanju na odcepu Pri jami levo po kolovozu. Nazajgrede pa sem se izognil temu delu in zavil kar na makadamko, ki jo, po pravici povedano pri vzponu nisem niti opazil, sicer bi se že takrat tam odcepil od nje in ne bi rinil po strmi vlaki.

Hmmmmm …… kam? Na Mašun ali proti Pivki?

rdeča=pot vzpona, zelena=spust

Vsekakor še en lep jesenski dan z visokimi pomladnimi temperaturami. Na skoraj 1300 metrih je bilo 13 C.
tik pod vrhom/končno spet en hrib na katerega sem se pripeljal