S5/RG-009 Velika Slivnica 1114 m nad morjem
Fotogalerija: Klik name!
18 QSO na 30m CW
16 QSO na 40m CW
Slivnica se nahaja na vzhodni strani Cerkniškega jezera nad naseljem Cerknica. Ta slemenska gora se dviga vse od Gradišča pa do najvišjega vrha Velike Slivnice, 1114 m. Pogled na jezero je v vsakem letnem času drugačen in neponovljiv. Tokrat je zamrznjeno jezero delovalo kot ogromno ogledalo katerega božajo sončni žarki.
Dostop:
Po izhodu iz AC na Uncu in vožnjo skozi Cerknico pridem čez 4 km do Martinjaka kjer je pri cerkvi dovolj prostora za avto. Temperatura je –3.°C. Severno od vasi se vlači makadamka, ki pelje proti vzhodu in se pod Strmecem združi s tisto iz Grahovega. Po dveh kilometrih smo na križišču in tu je prva tabla za Slivnico. 6km piše na njej. Cesta se spet vlači malo gor malo dol in na naslednjem križišču nadaljujemo naravnost navzgor in spet malo več navzgor in nič več navzdol. 10% klanec te ravno prav segreje saj je na tej, severni strani bolj malo ali nič sonca. Preseneti pa pogled na termometer, ki kaže +1°C. Očitno se mu je malo zarolalo. Kasneje, na vrhu, se izkaže, da se je zarolalo vremenu saj je to posledica temperaturne inverzije in posledično +7°C na samem vrhu. Ma ni za verjet.
QSO time:
Ker je kot kaže na vrhu Slivnice še vedno premalo anten, tako profi kot ljubiteljskih, postavim na sam vrh še svojo ribiško palico. Ribe se sicer niso ujele, zato pa je bilo ujetih nekaj čez trideset prijateljev s cele Evrope. Kot vedno se penzionisti ne dajo in svoje dežuranje na SOTA kanalu okronajo z zvezo z zasneženo Slivnico. Francozov tokrat skoraj ni bilo, spet izdelujejo avtomobile, švicarjev tudi ni bilo, spremljajo padanje svojega denarja, je bilo pa presenetljivo veliko rusov in ukrajincev. Tudi njih kriza ni zaobšla in so doma na čakanju. Ali pa so tudi oni že v penziji. Hvala Janezu s51zg za spot na clustru, hvala unemu tam gor za čudovito lepo vreme, hvala vsem pohodnikom, ki so malo poklepetali z mano, hvala tudi vsem lastnikom pasjih sinov, ki so jih prijeli takoj, ko so me zagledali za seboj. Tudi zaradi njih imam še vedno iste kolesarske hlače.
Spust po zasneženi vendar s strani pohodnikov dobru utrjeni stezi je bil fenomenalen in na trenutke grozno adrenalinski. Recimo tam kjer je šibalo skoraj 35km/h, pa tam v grabnu kjer je bilo malo poledenelo, pa …. ma ni za govort. Je čimprej za ponovit!
V dolini pa je spet sledil skok v skoraj neresničnih -2°C.
Zakaj je že domačin Krpan tovoril sol ? Ma ne, da so že takrat posipali poti ….
