TK-011 Srednja gora

S5/TK-011 Srednja gora 1275 m nad morjem

Foto: KLIK
48 QSO on 40m CW
14 QSO on 30m CW
1 QSO S2S

vrh Srednja gora

Srednja gora je najvišji vrh Hrušice, ki se razteza med Trnovskim gozdom, Nanosem in Postojnsko kotlino. Čez Hrušico je potekala pomembna rimska cesta, ki je povezovala Oglej (Aquileia) z Emono. Zgrajena je bila za časa Kristusovega rojstva pod cesarjem Avgustom.

Ob lepem vremenu so z vrha enkratni razgledi, dostop kljub strmemu pobočju in brezpotjem pa je orientacijsko nezahteven, saj se gora dviguje neposredno pred nami.


pobočje Hrušice
QSO time:
V Vipavski dolini je bilo lepo, suho vreme in ni me bilo treba kaj preveč prepričevat ali se odpravit v hribe ali ne! Ampak, ko enkrat pustiš za sabo mitnico na Colu se svet v trenutku spremeni. Opazim, da ima starejša ženica na balkonu ob hiši na eni strani lepo vreme, na drugi pa meglo. Tako je bila danes zarezana meja med lepšim in slabšim. Čeprav se pelješ popolnoma skozi vas Podkraj, tega nisem niti videl. Opaziti je sicer bilo, da so nekje ob cesti eni zidovi, ampak vasi danes ni bilo. Spet se je nekam skrila! Iz spomina se mi prikradejo dogodki izpred let, ko smo ravno na teh ovinkih uživali ob spremljanju norih rally voznikov na takratnem Saturnusu. Ja, glej, ravno tamle smo pili pivo. In kadili! Ne mamila, čike. Najbolj smo vlekli F57, za priboljšek še kakšnega Astor ali Milde Sorte. Ostali so bili predragi. Če si koga nažical za Marlboro si imel občutek, da si njegov večni dolžnik. Ja, to so bili časi, ko sem meril čas v dnevu na čike in ne na minute, ure, …  Heh, kje je že to.
Kje smo ostali? V megli, menda. Ja ta me je spremljala vse tja do vrha, nato naslednji dve uri radijske aktivacije in še ob sestopu. Do vrha prideš le tako, da se zaženeš takoj v hrib, ker druge poti itak ni. Ni ne kolovoza, ne steze, ni niti najmanjše sledi stez divjačine. Niente! Samo strmo brezpotje prekrito s starim listjem, ki se ti udira in pod seboj skriva hinavsko nestabilno kamenje in spolzke trohneče veje. Ma kaj bo to. Glavno, da ima GPS še vedno polne baterije in “piči brale” navzgor. Saj sem to hotel kajne?

Ta nove pohodniške hlače so se izkazale kot odlična investicija. Peresno lahke, prijetno tople, skoraj nepremočljive od ven proti navznoter in predvsem poceni.
Zato sem tudi šel na današnjo turo. Zaradi hlač! Da jih preizkusim! 🙂

Antena time:
Ob pogledu na poraščen 1275 metrov visok vrh me je skoraj minilo, da bi postavil mojo inv.V anteno. V 100 metrskem krogu ni bilo niti najmanjše jase kjer bi jo postavil. Ampak  zmeraj težim k temu, da sem čim bližje  vrhu samemu. Tako sem tokrat imel žice antene kar zamotane skozi veje in čudi me, da je delalo kot, da sem na čistini. Nikjer se ni poslabšal SWR, še vedno so bili švedi močnejši od nemcev in tudi dajali so lepše raporte mojim 5 vatom, nekateri hrvati me še vedno niso slišali in so spet blefirali relacije, le švicerjev je bilo nekam malo. Bo treba počasi spremenit smer postavitve antene. Naj pridejo še oni kdaj na svoj račun.

Na 30m je bil zanimiv dogodek, ko se je našel pametnjakovič in par minut dopovedoval, da tu ni test (contest?) območje in zakaj dajem samo raporte!? Naj mu kdo že enkrat dopove, da na hribu nimamo usnjenega fotelja, skodelice čaja ali kafeta, da smo omejeni na elektriko, ki jo prinesemo s sabo v rucaku in nam ne šprica iz prve vtičnice za ritjo, da smo mogoče na vetru, soncu, v megli, da rosi ali lije dež na nas, da zmrzujemo, da nas bolijo od neudobnega položaja otrple noge, da…da…da….   da smo tu, ker uživamo v tem, da nudimo tudi drugim užitek.  No, kdo jim bo to dopovedal? Verjetno morajo do tega spoznanja priti sami, kar pa je glede na starost ham populacije, verjetno že prekasno!

Imamo se fajn….

Leave a Reply